Odziv avstrijskih oblasti na izraze solidarnosti s Palestinkami in Palestinci med izraelskim genocidom v Gazi deluje zastraševalno na pravico do svobode izražanja, je sklenila Amnesty International v novem poročilu. Ravnanja oblasti so privedla do kršitev pravic do svobodnega izražanja in mirnega zbiranja.
Poročilo ‘Svoboda izražanja je izjemno selektivna’: omejitve izrazov solidarnosti s Palestinkami in Palestinci v Avstriji izpostavlja več dejavnikov, vključno z neupravičenimi omejitvami izražanja ter s strahom pred obtožbami antisemitizma zaradi rasizma, vključno z islamofobijo, ki skupaj negativno vplivajo na svobodo izražanja aktivistk, akademikov, nevladnih organizacij in širše v Avstriji, ko pride do palestinske solidarnosti.
Strah in posledice zastraševanja resno vplivajo na možnost in pripravljenost ljudi, da izrazijo svojo solidarnost s palestinskim prebivalstvom ali kritiko ravnanj izraelske vlade v Gazi.
Shoura Hashemi, izvršna direktorica Amnesty International Avstrije
»V Avstriji, kot marsikje drugod po Evropi obstaja nevarnost, da se antisemitizem instrumentalizira in politizira. Enačenje kritik izraelske države z antisemitizmom lahko privede do kršitev svobode izražanja in vse manjšega prostora za kritično civilno družbo, ob tem da spodkopava tudi poskuse spopadanja z dejanskim antisemitizmom.«
Poročilo, ki vključuje 19 intervjujev z aktivisti, novinarkami, predstavniki nevladnih organizacij in akademkinjami, izpostavlja tveganje, ki ga občutijo te osebe, da bodo označene za “antisemite”, ko kritizirajo izraelske kršitve mednarodnega prava.
Četudi je antimuslimanski rasizem že dolgo časa zaskrbljujoč v Avstriji, tako vladni viri kot civilnodružbene organizacije poročajo, da se je po oktobru 2023 število rasističnih incidentov še povečalo po vsej državi, še posebej primeri antipalestinskega rasizma. Avstrijski Palestinec je opisal ta čas: “Po 7. oktobru 2023 je prišlo do velike spremembe … zdi se mi, da se moram opravičiti in pojasnjevati, če nekdo govori z menoj.” Navkljub priporočilom strokovnjakov ZN Avstrija nima sprejetega nacionalnega akcijskega načrta za spopadanje z rasizmom, kamor se šteje tudi antimuslimanski rasizem.
Zatrtje protestov
Od začetka izraelskega genocida nad palestinskim prebivalstvom Gaze, ki se nadaljuje, se vsi, ki v Avstriji mirno protestirajo zoper genocid, soočajo s številnimi izzivi in resnimi omejitvami njihovih pravic do svobode izražanja in do mirnega zbiranja.
Oblasti so denimo uvedle nezakonite omejitve pravice do mirnega zbiranja v povezavi s pogosto uporabljenim sloganom ‘Od reke do morja, Palestina bo svobodna’ in policija je prepovedala vsaj sedem shodov na Dunaju zaradi verjetnosti, da se bo uporabilo ta slogan. Slogan je predmet tajnega dekreta, ki ga je izdalo ministrstvo za pravosodje in po njihovi razlagi že raba slogana zadostuje za sum o “odobravanju terorističnih ravnanj”, zato je vsak, ki ga uporablja, lahko predmet preiskave. Čeprav slogan uporabljajo različne skupine in nosi različne pomene, ga nacionalna strategija za boj proti antisemitizmu enači z zanikanjem obstoja države Izrael.
Po mednarodnem pravu morajo biti vse omejitve pravic do izražanja in mirnega zbiranja skladne z določenimi merili, ki so določene v zakonu in so v zadostni meri jasne in točne. Prepoved določenega izražanja zahteva, da je izpolnjena visoka raven dokazov in da gre za vzpodbujanje diskriminacije, sovraštva ali nasilja proti določeni skupini oseb.
Tekom zadnjih let je avstrijski državni zbor sprejel številne nezavezujoče resolucije, podobno mestni sveti Dunaja in Gradca, zoper gibanje bojkot, deinvesticije in sankcije, dokler Izrael ne začne spoštovati mednarodnega prava (BDS). Nekatere od teh resolucij so to gibanje označile za antisemitsko. A Evropsko sodišče za človekove pravice je odločilo, da je poziv k bojkotu del pravice do svobodnega izražanja.
Čeprav pravno nezavezujoče imajo te resolucije podporo vseh političnih strank in parlamenta, ter na splošno veljajo za pomembne smernice. S tem ko so te resolucije gibanje BDS označile za antisemitsko, so negativno vplivale na svobodo izražanja. Aktivistke in civilnodružbene organizacije so povedale Amnesty International, da se bojijo sodnih pregonov, kampanj javnega blatenja ali izgube javnega financiranja, če izrazijo podporo gibanju BDS.
Instrumentalizacija delovne definicije antisemitizma po IHRA
Delovna definicija antisemitizma Mednarodne zveze za spomin na holokavst (IHRA) ni skladna z mednarodnim pravom človekovih pravic in se jo uporablja za omejevanje legitimnih kritik izraelskih kršitev pravic Palestink in Palestincev.
Delovno definicijo antisemitizma IHRA so kritizirali tudi strokovnjaki ZN, akademkinje in civilnodružbene organizacije, vključno z Amnesty International, saj ni skladna z mednarodnim pravom človekovih pravic. Poleg drugih pomislekov meša legitimno kritiko Izraela z antisemitizmom. To predstavlja tveganje zastraševanja in omejevanja svobode izražanja in mirnega zbiranja. Obstaja tudi nevarnost, da omejuje avstrijske ukrepe in trud, da se spopade z dejanskim antisemitizmom.
Čeprav delovna definicija IHRA ni pravno zavezujoča v Avstriji, ima pomemben vpliv na ukrepe in dejansko delovanje. Predstavlja denimo razlago in razumevanje antisemitizma, ki sta vključena v številne vladne dokumente, tudi v ukrepe za bojevanje proti antisemitizmu.
Sedem oseb, ki jih je intervjuvala Amnesty International, vključno z judovskimi aktivisti, so izrecno izpostavili posvojitev delovne definicije antisemitizma IHRA kot enega od razlogov, zakaj se omejuje izraze solidarnosti s Palestinkami in Palestinci.
Boj zoper antisemitizem je nujen in mora biti skladen z mednarodnim pravom človekovih pravic. Zgolj tako lahko obstaja skupno razumevanje problema, kaj ga povzroča in kaj so lahko učinkoviti ukrepi, da se problem odpravi. Drugače obstaja tveganje, da bo diskriminacijo ene skupine zgolj nadomestila diskriminacija druge skupine, pri čemer se bo še razpihovalo sovraštvo, namesto da bi se ga naslovilo in odpravilo.
Shoura Hashemi, izvršna direktorica Amnesty International Avstrije
Vse manjši prostor za izražanje solidarnosti s Palestinkami in Palestinci
Poročilo opozarja na to, da se prostor za izražanje solidarnosti s Palestinkami in Palestinci med civilnodružbenimi organizacijami in akademiki vse bolj krči. Dve organizaciji sta Amnesty International povedali, da se bojita izgube financiranja, če bi javno spregovorili zoper kršitve človekovih pravic, ki jih izvršujejo izraelske oblasti nad palestinskim prebivalstvom. Politiki so večkrat postavili pod vprašaj to, ali se nevladne organizacije lahko javno financirajo glede na njihova stališča.
»Avstrijske oblasti morajo sprejeti nacionalni akcijski načrt zoper rasizem in končati z utrjevanjem delovne definicije antisemitizma IHRA v svojih ukrepih in delovanju. Dekret o sloganu ‘Od reke do morja’ mora biti razveljavljen in vse omejitve pravice do svobodnega izražanja morajo biti skladne z mednarodnim pravom človekovih pravic. Avstrijske oblasti morajo spoštovati in zaščititi pravico zagovarjanja gibanja BDS kot legitimno obliko političnega izraza,« je dejala Shoura Hashemi.
Ozadje
April 2023 je bila Amnesty International ena od več kot 100 organizacij, ki so pozvale Združene narode (ZN), naj ne podprejo niti ne sprejmejo delovne definicije antisemitizma IHRA.