- Pridržane, prisilno izginule in mučene protestnice.
- Aretacije in pridržanja žensk in deklet zaradi »moralne korupcije«.
- Velik porast zgodnjih, otroških in prisilnih porok.
Amnesty v novem poročilu ugotavlja, da talibansko zatiranje človekovih pravic uničuje življenja žensk in deklet v Afganistanu.
Odkar so talibani avgusta 2021 prevzeli nadzor nad državo, so ženskam in dekletom kršene pravice do izobraževanja, dela in prostega gibanja. Sistem zaščite za tiste, ki bežijo pred nasiljem v družini, je oslabljen, ženske in dekleta pa se v zaporih znajdejo zaradi manjših kršitev diskriminatornih pravil. V Afganistanu beležimo tudi porast otroških, prezgodnjih in prisilnih porok.
Poročilo Smrt v počasnem posnetku: ženske in dekleta pod vladavino talibanov (Death in Slow Motion: Women and Girls Under Taliban Rule) razkriva tudi, kako so bile ženske, ki so mirno protestirale proti diskriminatornim pravilom, ogrožene, aretirane, pridržane, mučene in celo žrtve prisilnih izginotij.
»Manj kot eno leto po talibanskem prevzemu oblasti v Afganistanu njihova drakonska politika milijonom žensk in deklet odvzema pravico do varnega, svobodnega in izpolnjujočega življenja,« je dejala Agnès Callamard, generalna sekretarka Amnesty International.
»Te politike skupaj tvorijo sistem zatiranja, ki diskriminira ženske in dekleta v skoraj vseh vidikih življenja. Vsakodnevne dejavnosti – ali lahko hodijo v šolo, če in kako hodijo v službo, če in kako gredo od doma – so nadzorovane in izredno omejene.«
Agnès Callamard
»Neznosno zatiranje ženskega dela prebivalstva Afganistana se povečuje iz dneva v dan. Mednarodna skupnost mora nujno zahtevati, da talibani spoštujejo in ščitijo pravice žensk in deklet.«
Amnesty International poziva talibane, naj spremenijo svoje politike in sprejmejo ukrepe za zaščito pravic žensk in deklet. Vlade in mednarodne organizacije, vključno z vsemi državami članicami ZN in Varnostnim svetom ZN, morajo nujno razviti in izvajati trdno in usklajeno strategijo pritiska na talibane, da uvedejo te spremembe.
Raziskovalci_ke Amnesty International so Afganistan obiskali marca 2022. Obsežna raziskava je potekala od septembra 2021 do junija 2022 in vključuje intervjuje z 90 afganistanskimi ženskami in 11 dekleti, starimi od 14 do 74 let, ki živijo v 20 od 34 afganistanskih provinc.
Mirne protestnice pridržane in žrtve mučenja
Talibani so v Afganistanu od prevzema oblasti avgusta lani predstavniki oblasti v tej državi. Kljub danim obljubam o spoštovanju pravic žensk in deklet so uvedli politike sistematične diskriminacije, ki kršijo človekove pravice.
Ženske in dekleta so se po vsem Afganistanu na zatiranje odzvale z valom protestov. V odgovor so talibani nadlegovali in zlorabljali protestnice, izvajali samovoljne aretacije, pridržanja, prisilna izginotja ter fizično in psihično mučenje.
Amnesty International je intervjuvala protestnico, ki je bila leta 2022 aretirana in pridržana več dni. Ko je opisovala dogajanje v priporu, je Amnesty International povedala: »[Talibanski stražarji] so nenehno prihajali v mojo sobo in mi kazali slike moje družine. Ponavljali so: ‘Lahko jih ubijemo, vse, pa ne boš mogla narediti nič. Ne jokaj, ne delaj scene. Če protestiraš moraš pričakovati take dni’.«
Opisala je tudi, kako so jo hudo pretepli: »Zaklenili so vrata. Začeli so kričati name. [Eden izmed talibanov] je rekel: ‘Ti nemarnica. Amerika nam zaradi vas ne daje denarja.’ Potem me je brcnil. Bilo je tako močno, da sem si poškodovala hrbet, brcnil me je tudi v brado. Še vedno čutim bolečino v ustih. Boli me vedno, ko govorim.«
Dve ženski sta povedali, da so talibani po objavi fotografij na družbenih omrežjih s poškodbami protestnic razvili novo strategijo. Želeli so protestnicam preprečiti, da bi lahko javno pokazale svoje poškodbe.
Ena od žensk je povedala Amnesty International: »Tepli so nas po prsih in med nogami. To so naredili zato, da poškodb ne bi mogle pokazati svetu. Vojak, ki je hodil zraven mene, me je udaril v prsi in rekel: ‘Takoj te lahko ubijem, pa nihče ne bo nič rekel.’ To se je zgodilo vsakič, ko smo šle ven. Bile smo ponižane – fizično, verbalno in čustveno.«
Pridržane protestnice niso imele ustreznega dostopa do hrane, vode, prezračevanja, sanitarnih izdelkov in zdravstvene oskrbe. Da bi jih izpustili, so bile prisiljene podpisati sporazume o tem, da one in njihovi družinski člani_ce ne bodo več protestirali_e in niti javno govorili_e o svojih izkušnjah v priporu.
Samovoljne aretacije in pridržanja, tudi zaradi »moralne korupcije«
Po navedbah štirih žvižgačev iz talibanskih centrov za pridržanje so talibani vse pogosteje izvajali aretacije in pridržanja žensk in deklet zaradi manjših kršitev diskriminatorne politike. Sem sodi na primer pravilo o prepovedi pojavljanja v javnosti brez mahrama [moškega spremljevalca] ali z moškim, ki za to vlogo ni ustrezen. Aretirane so običajno obtoževali dvoumnih »zločinov« ali »moralne korupcije«.
Zaporniški uslužbenec je pojasnil: »Včasih pripeljejo fante in dekleta iz kavarne. Če vidijo žensko, ki nima mahrama, jo lahko aretirajo. Pred tem zaradi tega nisi pristal v zaporu. Številke se vsak mesec povečujejo.«
Študentka, ki je bila pridržana leta 2022, je povedala Amnesty International, da so ji grozili in jo pretepli, potem ko so jo aretirali zaradi obtožb, povezanih z omejitvami mahrama.
»Uporabljali elektro šoke … po rami, obrazu, vratu, povsod, kjer so lahko … Imenovali so me prostitutka in prasica. Tisti, ki je držal pištolo, je rekel: ‘Ubil te bom in nihče ne bo mogel najti tvojega trupla’.«
Študentka
Žvižgači so povedali, da so preživele žrtve nasilja na podlagi spola, ki so prej živele v zavetiščih ali poskušale pobegniti pred zlorabo, zdaj zaprte v centrih za pridržanje. Eden od uslužbencev je dejal: »Nekatere so same pristopile k talibanom in jih vprašale: ‘Kje je vaše zavetišče?’ [Talibani] niso imeli prostora, zato so končale v zaporu.«
Te ženske in dekleta so bile zaprte v samice, pretepene in žrtve drugih oblik mučenja. Prisiljene so bile trpeti nečloveške razmere, vključno s prenatrpanostjo in neustreznim dostopom do hrane, vode in ogrevanja v zimskih mesecih.
Otroške, prezgodnje in prisilne poroke
Glede na raziskavo Amnesty International, ki so jo potrdile nacionalne in mednarodne organizacije, delujoče v Afganistanu, lokalni aktivisti_ke in drugi strokovnjaki_nje, število otroških, zgodnjih in prisilnih porok v Afganistanu pod vladavino talibanov narašča. Ključni dejavniki za povečanje so gospodarska in humanitarna kriza; pomanjkanje izobraževalnih in poklicnih možnosti za ženske in dekleta; družine, ki silijo ženske in dekleta, da se poročijo s talibani; in talibanski člani, ki silijo ženske in dekleta, da se poročijo z njimi.
Stephanie Sinclair, direktorica Too Young to Wed, organizacije, ki se ukvarja z otroškimi, zgodnjimi in prisilnimi porokami, je pojasnila: »V Afganistanu je ogromno otroških porok. Imate patriarhalno vlado, vojno, revščino, sušo, dekleta ne hodijo v šolo – vse dejavnike skupaj. Vedeli smo, da bodo otroške poroke v porastu.«
Khorsheed*, 35-letnica iz osrednje province Afganistana, je Amnesty International povedala, da jo je gospodarska kriza prisilila, da je septembra 2021 svojo 13-letno hčer poročila s 30-letnim sosedom v zameno za 60.000 afganov (približno 670 dolarjev). Povedala je, da je po poroki občutila olajšanje in dodala: »Ne bo več lačna.«
Khorsheed je povedala, da je razmišljala tudi o poroki svoje 10-letne hčerke, a tega ni hotela storiti, saj je upala, da bo ta hči v prihodnosti skrbela za družino. Pojasnila je: »Želela sem, da bi študirala. Znala bi brati in pisati, govoriti angleško in zaslužiti. Upam, da bo ta hči nekaj postala in bo preživljala družino. Seveda, če šol ne bodo odprli, jo bom morala poročiti.«
Omejen dostopa do izobraževanja
Talibani še naprej blokirajo izobraževanje za veliko večino srednješolskih deklet. Njihova predvidena vrnitev v šolo 23. marca 2022 je bila kratkotrajna. Še istega dne so talibani dekleta poslali domov, to so opravičevali s »tehnično težavo«, povezano z njihovimi uniformami. Štiri mesece pozneje talibani dekletom še naprej onemogočajo dostop do izobraževanja.
Fatima*, 25-letna srednješolska učiteljica iz province Nangarhar, je za Amnesty International povedala: »Ta mlada dekleta so samo želela imeti prihodnost, zdaj je pred seboj ne vidijo več.«
Na univerzitetni ravni je talibansko nadlegovanje študentk – kot tudi omejevanje študentskega vedenja, oblačenja in priložnosti – ustvarilo nevarno okolje, v katerem so študentke sistematično prikrajšane. Številne študentke so zdaj bodisi prenehale obiskovati predavanja ali pa so se odločile, da se sploh ne bodo vpisale na univerzo.
»Pazniki pred univerzo na nas kričijo. Govorijo: ‘Popravi si obleko, šal … Zakaj se vidijo tvoje noge?’ Vodja oddelka je prišla v naš razred in nam rekla: ‘Bodite previdne – zaščitimo vas lahko le, ko ste v stavbi fakultete … Če vas bodo talibani poskušali poškodovati ali nadlegovati, jih ne bomo mogli ustaviti’.«
Brishna*, 21-letna študentka na univerzi v Kabulu
Odgovornost mednarodne skupnosti
Amnesty International poziva mednarodno skupnost, naj uvede ukrepe zaradi ravnanja talibanov. Potrebne so ciljno usmerjene sankcije ali prepovedi potovanj, ki se uporabljajo v skladu z resolucijo Varnostnega sveta ZN. Ali pa naj mednarodna skupnost uporabi druge oblike vzvodov, s katerimi lahko talibane pozovejo k odgovornosti za njihovo ravnanje z ženskami in dekleti, ne da bi škodovali afganistanskemu ljudstvu.
»Talibani milijonom žensk in deklet namerno odvzemajo človekove pravice in jih izpostavljajo sistematični diskriminaciji,« je še dejala Agnès Callamard.
»Če mednarodna skupnost ne bo ukrepala, bo ženske in dekleta v Afganistanu prepustila samim sebi ter spodkopala človekove pravice tudi drugod.«