Amnesty International je v skupnem poročilu z Mednarodno komisijo pravnikov zapisala, da je talibanske stroge omejitve in nezakonito zatiranje pravic žensk in deklet treba raziskati kot možna kazniva dejanja po mednarodnem pravu, vključno z zločinom proti človeštvu – preganjanja na podlagi spola
Poročilo z naslovom Talibanska vojna proti ženskam: Zločin proti človeštvu zaradi preganjanja na podlagi spola v Afganistanu (The Taliban’s war on women: The crime against humanity of gender persecution in Afghanistan) predstavlja podrobno pravno analizo talibanskih drakonskih omejitev pravic afganistanskih žensk in deklet, skupaj z pridržanji v zaporih, prisilnimi izginotjem, mučenjem in drugim vrstam trpinčenja, kar bi lahko pomenilo zločin proti človeštvu – preganjanje na podlagi spola po členu 7(1)(h) Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC).
Amnesty International in Mednarodna komisija pravnikov menita, da bi morali tožilci Mednarodnega kazenskega sodišča vključiti zločin proti človeštvu zaradi preganjanja na podlagi spola v svojo potekajočo preiskavo razmer v Afganistanu. Organizaciji pozivata tudi druge države, naj uporabijo univerzalno jurisdikcijo ali druga zakonita sredstva za privedbo talibanov, osumljenih odgovornosti za zločine po mednarodnem pravu, na sodišče.
»Talibanska kampanja preganjanja zaradi spola je tako velike, resne in sistematične narave, da kumulativna dejanja in politike tvorijo sistem zatiranja, katerega cilj je podrediti in marginalizirati ženske in dekleta po vsej državi. Naše poročilo kaže, da to izpolnjuje vseh pet kriterijev, ki jih je mogoče opredeliti kot zločin proti človečnosti – preganjanje zaradi spola,« je dejal Santiago A. Canton, generalni sekretar Mednarodne komisije pravnikov.
»Od prevzema oblasti so talibani uvedli drakonske omejitve pravic žensk in deklet v Afganistanu. Naj ne bo dvoma: to je vojna proti ženskam – prepoved javnega življenja; onemogočen dostop do izobraževanja; prepoved dela; prepovedano prosto gibanje; zaprte, izginule in mučene zaradi govora proti tej politiki in upiranja represiji. To so mednarodni zločini. So organizirani, razširjeni, sistematični,« je dejala Agnès Callamard, generalna sekretarka Amnesty International.
Poročilo zajema obdobje od avgusta 2021 do januarja 2023, katerega analiza temelji na vedno večjem številu dokazov, zbranih iz verodostojnih virov, vključno s poročilom Amnesty International iz leta 2022 Smrt v počasnem posnetku, organizacijami civilne družbe in organi ZN. Zagotavlja tudi pravno oceno, zakaj je treba ženske in dekleta, ki bežijo pred preganjanjem v Afganistanu, domnevno šteti za begunke, ki potrebujejo mednarodno zaščito. Dopolnjuje delo strokovnjakov ZN in skupin za pravice žensk, da bi postavili temelje za močan odziv, potreben za zagotovitev pravičnosti, odgovornosti in odškodnine za zločine proti človeštvu – preganjanja na podlagi spola.
Foto: Grafit na steni v Kabulu »Afganistanske ženske ne bodo več tiho«. AFP via Getty Images
Drugorazredne državljanke
Odkar so oblast avgusta 2021 prevzeli talibani, so bile ženske izključene iz političnih vlog in večine delovnih mest v javnem sektorju. Z vrsto ukrepov in prepovedi so bile ženske in dekleta izključene tudi iz izobraževanja po končani osnovni šoli, kar jim onemogoča nadaljevanje študija na univerzi in dodatno omejuje njihove poklicne možnosti.
Talibani so prav tako razpustili institucionalno pomoč za podporo žrtvam nasilja na podlagi spola, kar je dodatno spodkopala pravice afganistanskih žensk in deklet. Odloka z dne 24. decembra 2022 in 4. aprila 2023, ki naj bi ženskam prepovedala delo v nevladnih organizacijah oziroma ZN, zagotavljata dodatne dokaze o diskriminaciji na podlagi spola. Zahteva, da ženske na potovanjih na dolge razdalje potujejo z mahramom ali moškim spremljevalcem, odlok, ki določa, da morajo ženske ostati doma, razen če je nujno, in strogi talibanski kodeks oblačenja kršijo svobodo gibanja žensk in svobodo izbire, kaj bodo oblekle v javnosti.
Diskriminatorne omejitve, ki so jih talibani naložili ženskam in dekletom, kršijo jamstva človekovih pravic, ki jih vsebujejo številne mednarodne pogodbe, katerih podpisnik je tudi Afganistan, vključno z Mednarodnim paktom o državljanskih in političnih pravicah, Mednarodnim paktom o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, Konvencijo o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk in Konvencijo o otrokovih pravicah.
Talibanski člani so samovoljno aretirali in pridržali afganistanske ženske in dekleta zaradi tako imenovanih »moralnih zločinov«, ki so posledica kršitve diskriminatornih mahramskih omejitev, in zaradi njihove udeležbe na miroljubnih demonstracijah. Ženske, ki so protestirale proti zlorabam in izključujoči politiki talibanov, so se soočile s pretirano silo, nezakonitimi aretacijami, mučenjem in drugimi vrstami trpinčenja. Vse to le zato, da bi zagotovili njihovo ubogljivost, kar je vodilo v kršitve pravic do svobode izražanja, združevanja, mirnega zbiranja in udeležbe v javnosti.
»Omejitve proti ženskam in dekletom so jasno zasnovane tako, da so posebej usmerjene nanje. Kršili so njihove pravice in jih izključili iz sodelovanja v družbi. Afganistanske ženske in dekleta so prisiljene živeti kot drugorazredne državljanke. Utišajo se in postanejo nevidne. Teža dokazov kaže, da ti ukrepi odražajo politiko preganjanja na podlagi spola, katere cilj je izničiti vlogo žensk in deklet v skoraj vseh vidikih njihovega življenja,« je dejala Agnès Callamard.
Številne primere samovoljnih aretacij in pridržanj, mučenja in drugega trpinčenja žensk in deklet, ki so bodisi sodelovale v miroljubnih protestih bodisi so bile obtožene tako imenovanih »moralnih prekrškov«, je prav tako treba raziskati kot možne zločine proti človeštvu za zaporne kazni, prisilna izginotja in mučenja po členu 7 Rimskega statuta.
Delovanje politike kot širok, sistematičen napad na ženske in dekleta
Talibanska kampanja preganjanja je usmerjena na ženske in dekleta po vsej državi in temelji na podlagi njihovega spola ter potencialno prizadene vsako žensko in dekle v Afganistanu.
Omejitve, ki veljajo za ženske in dekleta v Afganistanu, izhajajo iz direktiv, sklepov in sodb, ki so jih sprejele talibanske oblasti na ravni vodstva. Te politike se uveljavljajo s katalogom zatiralskih dejanj, vključno s prisilnimi izginotji in sistematično uporabo pridržanj v zaporih, mučenjem in drugimi vrstami trpinčenja. Ta dejanja izvajajo talibani z uporabo varnostnega aparata prejšnje vlade, vključno s strukturami, ki so bile namenjene policiji, in javnimi objekti, kot so centri za pridržanje.
Talibani nenehno napadajo ženske in dekleta, ki sodelujejo v miroljubnih protestih, tako da jih samovoljno aretirajo, pridržijo in izvedejo prisilna izginotja. V priporu so ženske podvržene mučenju in drugemu trpinčenju ter prisiljene podpisati »priznanja« ali sporazume, v katerih se zavežejo, da ne bodo več protestirale.
Vse večje omejitve in vzorec nasilnega zatiranja miroljubnih protestov skupaj odražajo obstoj enotnega organiziranega sistema zatiranja, kot je opredeljen z zahtevami 7. člena Rimskega statuta.
Poleg tega uporaba javnega premoženja pri teh zločinih ter vpletenost talibanske policije in varnostnih sil ter drugih talibanskih pripadnikov nakazujejo, da so morda delovali ob poznavanju širšega konteksta zlorab, ki so jih bile deležne ženske in dekleta.
»Naše poročilo zagotavlja celostno in poglobljeno perspektivo, ki poudarja obseg in resnost kršitev, ki jih izvajajo talibani. Poziva k drastični in nujni spremembi pristopa mednarodne skupnosti do vztrajnega in očitnega kriminalnega ravnanja talibanov, ki ženskam in dekletom v Afganistanu preprečuje uveljavljanje večine njihovih človekovih pravic,« je dejal Santiago A. Canton.
Kako naprej?
Amnesty International in Mednarodna komisija pravnikov v poročilu dajeta posebna priporočila o tem, kako mora mednarodna skupnost pomagati odpraviti talibanski sistem preganjanja na podlagi spola in nekaznovanja, ki ga ohranja.
Prihajajoči okrepljeni interaktivni dialog o položaju žensk in deklet v Afganistanu na 53. zasedanju Sveta ZN za človekove pravice je pomembna priložnost za države, civilno družbo in neodvisne strokovnjake, da razpravljajo o preganjanju zaradi spola in drugih možnih zločinih po mednarodnem pravu s strani talibanov.
Svet ZN za človekove pravice mora na svojem 54. zasedanju oktobra 2023 obnoviti in okrepiti mandat posebnega poročevalca ZN o razmerah na področju človekovih pravic v Afganistanu ter sprejeti nujne ukrepe za vzpostavitev neodvisnega mehanizma mednarodne odgovornosti za preiskovanje zločinov po mednarodnem pravu in drugih resnih kršitev človekovih pravic. Ta mora služiti tudi zbiranju in ohranjanju dokazov o takšnih kršitvah z namenom podpiranja prihodnjih prizadevanj za odgovarjanje, vključno s pregonom in udeležbo na poštenih sojenjih.
»Afganistanske ženske in dekleta so žrtve zločina proti človeštvu – preganjanja na podlagi spola. Resnost zločina zahteva veliko močnejši mednarodni odziv, kot je bil viden doslej. Sprejemljiv je le en rezultat: ta sistem zatiranja in preganjanja na podlagi spola je treba odpraviti,« je dejala Agnès Callamard.
»Kazensko odgovarjanje talibanov in boj proti razširjenemu nekaznovanju hudih zločinov, dokumentiranih v tem poročilu, je nujen korak k zagotovitvi pravice za preživele njihovih grozljivih dejanj. Preprosto si ne moremo privoščiti, da bi razočarali ženske in dekleta v Afganistanu,« je dejal Santiago A. Canton.
#EndGenderPersecution
Related Content
