Intervju s Tatjano Brank, profesorico sociologije na gimnaziji Šentvid V Ljubljani, ki je s profesorico Tino Bertoncelj vzpostavila aktivnosti v okviru Aktivnega državljanstva. Pravi, da to bistveno prispeva k vse večjemu sodelovanju mladih – tudi skozi teme človekovih pravic.
Zakaj teme, povezane s človekovimi pravicami, vpletate v svoje delo?
Naš gost v okviru obeležitve 80. obletnice Gimnazije Šentvid je bil prof. dr. Dragan Petrovec. Podelil je izkušnjo, da so ga pri predavanju o človekovih pravicah in kaznovanju na eni od fakultet prekinili, češ, o politiki se ne pogovarjamo.
To je stavek, ki ga slišim pogosto. Zato se mi zdi še pomembneje o tem govoriti. Nič, kar je izborjeno, ni nikoli dokončno izbojevano. Stalni pogovori o teh temah so nujni. Še posebej z mladimi, ki vstopajo v bistveno težjo situacijo v svetu od tiste, ki smo jo v njihovih letih spremljali mi.
Kaj to konkretno pomeni?
S sodelavko Tino Bertoncelj, s katero izvajava predmet Aktivno državljanstvo, sva uspeli s predlogom, da imamo na štirinajst dni v urniku z vsakim oddelkom tretjih letnikov dve uri Aktivnega državljanstva. Večina šol izvaja te vsebine strnjeno. Nama se to ni zdelo dovolj, da bi vključili vse, kar se nama zdi za mlade pomembno.
Kontinuirani način izvajanja pomeni, da se mladi tekom leta srečujejo z različnimi temami, opravijo delavnice, obiske in poslušajo različne predavateljice. Spoznajo, da se vse dotika tudi človekovih pravic.
Ne gre za zgodovinsko učenje o Splošni deklaraciji človekovih pravic ali Konvenciji o otrokovih pravicah. To je osnova, ki je tam zaradi učnih načrtov. Naju zanima mladim skozi različne življenjske teme pokazati, da so zadaj človekove pravice. Mladi so njihovi nosilci in bistveno je, da pravice poznajo, jih spoštujejo in razumejo odgovornosti, meje in prepletenost, ki jih prinašajo.
Pred leti ste doživeli napade, da »politika ne sodi v srednje šole«?
Da. Šlo je za anonimne pripombe. Nekdanja dijakinja jim je dala vidnost prek družabnih platform, tudi z netočnostmi. Z vodstvom šole smo oblikovali jasen in strokoven odziv. Vemo, kaj delamo in zakaj.
V ZDA želi Trumpova administracija postaviti človekove pravice pod vprašaj. Kje vidite njihovo vrednost?
Prepričana sem, da je znanje o človekovih pravicah ključno za ohranitev družbe.
Nenazadnje so medčloveški odnosi bit in srž njenega obstoja. Če mladi osnov ne bodo spoznali in razumeli pomena človekovih pravic, ne vem, v kaj se bo spremenil svet.
Na to se vežejo tudi aktualni dogodki po svetu. V vsakem razredu nekaj mladih spremlja dogajanje po svetu in dobro jim je ponuditi okvire za to ter vključiti še tiste, ki rečejo, da jih to niti ne zanima. Človekove pravice so platforma, ki omogoča široko vključenost in možnost poglobljene razprave. Vključujemo filme, vabimo organizacije, organiziramo obiske institucij …
Odločili ste se povabiti tudi izbrisane in njihove potomce_ke …
Da. Osebne zgodbe se mladih najbolj dotaknejo. Informacije in strokovnost so pomembni, a zaznajo iskrenost … V zadnjih letih vse pogosteje ostanejo po predavanju, se pogovarjajo z gostjo ali predavatelji. Če jih neka tema pritegne, ni pomembno, da sta šolski uri minili – pristopijo, začno razpravo, nekateri z bolj kritičnimi vprašanji, druge bi zanimalo še kaj več. To je zelo dragoceno. Mladi se sami javijo, da o dogodku nekaj napišejo, tako da na spletni strani ostane zapis.
To zveni obratno od stereotipov, da so mladi vse bolj pasivni.
Če se jih prav nagovori in večkrat vzpodbudi, je odziv. Zadnjič sem dala naokoli list, na katerega so zapisali vprašanja, ker jim je kdaj nerodno vprašati pred ostalimi.
Pomembno mi je, da gredo mladi preko svojih strahov, stereotipov, da spoznajo nekaj novega o sebi, odstirajo drugačne ideje, si širijo horizonte … da to, kar slišijo ali o čemer se učimo, prepoznajo v svojih življenjih in okoljih.
Sama vedno začnem z življenjskimi situacijami, nato dodam sociološke pojme in teorije. Enako s človekovimi pravicami – če jim je tema trgovanja z ljudmi ali onesnaževanja okolja predstavljena tako, da jih nagovori, je odziv. Če gre za aktualne zadeve, ki se jim jih predstavi dostopno in vključujoče, vidimo njihov aktivni odziv, da se je pomembno za pravično rešitev zavzeti.
Ali tudi mladi predlagajo teme in goste?
Da, v vsaki generaciji jim s sodelavko poveva, da lahko kakovostni vsebinski program zgradimo zgolj, če sodelujemo in se pogovarjamo. Na začetku leta jim predstaviva okvir in jih vprašava, česa bi si še želeli. Zelo jasno poveva, da so kritike, ki so vsebinske in spoštljive, vedno dobrodošle. Tako skupaj bogatimo ter izboljšujemo program. Mladi iskreno povedo: to sem že vedel_a, to me je popolnoma presenetilo.
Trenutno jih zelo zanima umetna inteligenca oziroma avtomatizirano-učeči se računalniški sistemi. V prostem času morda gledajo druge vsebine, a če jim ponudimo razmisleke o aktualnem dogajanju, so tega veseli in k temu kritično ter z zanimanjem pristopijo.
Kot profesorica sociologije vidim Aktivno državljanstvo kot dobro vez med sociologijo v drugem letniku in nato četrtim letnikom, ko pride matura.
Kje so še potenciali?
Sodelovanja bi bila dobrodošla, saj gre za vsebine, ki so vzgojne. Šola je žal še vedno storilnostno naravnana in usmerjena k maturitetnim preverjanjem. S četrtimi letniki imam ob pripravah na maturo manj časa in svobode, a vseeno si mnogi profesorji ne vzamejo niti časa in svobode, ki sta tam. Meni se obrestuje, če določene snovi predelamo drugače, jih povezujemo.
S kolegicami in kolegi na drugih šolah smo v stikih, neizkoriščen potencial je sodelovanje z drugimi sodelavkami in sodelavci v kolektivu. Gostujoča predavanja bi se lahko povezala z mnogimi temami. Kolegica opravlja izjemno delo pri poučevanju glasbe, tudi kolegi, ki poučujejo jezike … o tem mora vsak od nas razmisliti. Različni smo in težo dajemo različnim stvarem. Mladi danes črpajo znanje na toliko različnih načinov, ki vsi sooblikujejo strukturo osebnosti in to, v koga se bodo razvili. Dejavnikov socializacije je ogromno, a šole in učitelji ter profesorice lahko dodamo svoj delček – in ta ni nepomemben.
Pogovarjala se je Kristina Božič.
šola človekovih pravic
Delaš v šoli ali z mladimi?