V ukrajinskem mestu Harkov je bilo ubitih na stotine civilistov zaradi neselektivnih napadov, uporabe kasetnega streliva in nenatančnih raket s strani ruske vojske, opozarjamo v Amnesty International.
Novo poročilo Vsakdo lahko umre kadar koli: neselektivni napadi ruskih sil v Harkovu v Ukrajini (Anyone can die at any time’: Indiscriminate attacks by Russian forces in Kharkiv, Ukraine) dokumentira, kako so ruske sile od začetka invazije konec februarja letos povzročile množično smrt in uničenje z neusmiljenim bombardiranjem stanovanjskih sosesk v Harkovu.
Med obsežno preiskavo je Amnesty International našla dokaze o tem, da so ruske sile večkrat uporabile kasetno strelivo 9N210/9N235 in razpršene mine, ki spadajo pod neselektivno orožje in so v mednarodnih pogodbah prepovedani.
Donatella Rovera, višja krizna raziskovalka pri Amnesty International:
»Prebivalstvo Harkova se je v zadnjih mesecih soočalo z neusmiljenimi neselektivnimi napadi, v katerih je bilo ubitih in ranjenih na stotine civilistov.«
»Ljudje so bili ubiti v svojih domovih, na ulicah, na igriščih, pokopališčih, v vrsti za humanitarno pomoč ali med nakupovanjem hrane in zdravil.«
»Šokantno je, da vedno znova uporabljajo prepovedano kasetno strelivo in ne kažejo nobenega spoštovanja do življenj civilnega prebivalstva. Ruske sile, ki so odgovorne za te grozljive napade, morajo za svoja dejanja odgovarjati. Žrtve in njihove družine pa morajo dobiti polno odškodnino.«
Direktor medicinskega oddelka na regionalni vojaški upravi mesta Harkov je za Amnesty povedal, da je bilo v regiji Harkov od začetka konflikta ubitih 606 civilistov, 1248 pa je bilo ranjenih. Večina napadov, ki jih je preiskala Amnesty International, je povzročila številne žrtve na zelo razširjenih območjih.
Čeprav Rusija ni pogodbenica niti Konvencije o kasetnem strelivu niti Konvencije o protipehotnih minah, mednarodno humanitarno pravo prepoveduje neselektivne napade in uporabo orožja, ki je nediskriminatorno. Izvajanje neselektivnih napadov, ki povzročijo smrt ali poškodbe civilistov ter uničenje civilnih objektov, je vojni zločin.
Napad na igrišče
Bombardiranje Harkova, kjer živi 1,5 milijona ljudi, se je začelo v začetku ruske invazije na Ukrajino 24. februarja. Največ obstreljevanj se je zgodilo v stanovanjskih soseskah v severnem in vzhodnem delu mesta.
Popoldne 15. aprila so ruske sile izvedle napad s kasetnim strelivom v ulici Myru v soseski Industrialni. Ubitih je bilo najmanj devet civilistov, več kot 35 pa je bilo ranjenih, med njimi tudi več otrok. Zdravniki mestne bolnišnice v Harkovu so Amnesty International pokazali kovinske drobce, ki so jih odstranili iz teles ljudi, vključno z značilnimi jeklenimi delci, ki jih vsebuje kasetno strelivo 9N210/9N235.
Tetiana Ahayeva, 53-letna medicinska sestra, je stala ob vhodu v stavbo, ko je eksplodiralo več kasetnih bomb. Amnesty International je povedala: »Povsod se je nenadoma zaslišal pok. Videla sem oblake črnega dima, kjer je prišlo do eksplozij. Ulegli smo se na tla in poskušali najti zavetje. Sin naše sosede, 16-letni fant Artem Shevchenko, je bil ubit na mestu. Njegov oče je imel zlomljen kolk in rano v nogi. Težko je reči, kako dolgo so trajale eksplozije. Zdi se, da je minuta trajala večno.«
Na bližnjem igrišču je 41-letna Oksana Litvynyenko utrpela hude poškodbe v eksploziji kasetnega streliva, medtem ko se je sprehajala z možem Ivanom in štiriletno hčerko. Šrapneli so prodrli v njen hrbet, prsni koš in trebuh ter ji prebili pljuča in hrbtenico. Umrla je 11. junija. Napad je potekal sredi popoldneva, medtem ko so bile številne druge družine na igrišču z otroki.
Ivan je Amnesty International 26. aprila povedal: »Kar naenkrat sem zagledal blisk … Zgrabil sem svojo hčer in jo potisnil ob drevo ter ga objel. Tako je bila zaščitena med mojim telesom in drevesom. Bilo je veliko dima in videl nisem ničesar. Ko se je dim polegel, sem zagledal ljudi na tleh. Moja žena Oksana je ležala na tleh. Ko je hči zagledala svojo mamo na tleh v mlaki krvi, mi je rekla: ‘Pojdiva domov, mama je mrtva, ljudje so mrtvi.’ Oba sva bila v šoku. Še vedno ne vem, ali bo moja žena kdaj okrevala. Zdravniki ne morejo reči, ali bo spet lahko govorila in hodila. Naš svet se je obrnil na glavo.«
Po več kot enem mesecu na intenzivni negi se je Oksanino stanje nekoliko izboljšalo, vendar je 11. junija zaradi poškodb umrla. Raziskovalna ekipa Amnesty International je na igrišču našla značilne delce in kovinske kroglice ter druge delce iz kasetnega streliva 9N210/9N235. Vidnih je bilo tudi več majhnih kraterjev v betonskem tleh, kar je v skladu s pričakovano škodo zaradi eksplozije takšnega streliva.
Napad na ljudi, ki so stali v vrsti za humanitarno pomoč
24. marca je v napadu s kasetnim strelivom na parkirišču pri podzemni postaji Akademika Pavlova, kjer je na stotine ljudi čakalo v čakalnih vrstah za humanitarno pomoč, umrlo najmanj 6 ljudi, 15 pa jih je bilo ranjenih.
Valeriia Kolyshkina, prodajna pomočnica v trgovini za male živali blizu kraja napada, je povedala, da je bil v eksploziji, ki je uničila stekleno pročelje bližnje trgovine, ubit moški.
Amnesty International je povedala: »Moški je bil ubit tik pred trgovino. Stal je zunaj in kadil, medtem ko je njegova žena kupovala hrano za hišne ljubljenčke. Kovinski šrapneli so prileteli skozi sprednje okno in leteli nad mojo glavo, ko sem stala za pultom. Nato je sledilo še več eksplozij. Bila je popolna panika. Trgovina je bila polna ljudi. Stekli smo v skladišče na zadnji strani trgovine, da bi se zaščitili. Bilo je zelo strašljivo. Mislila sem, da bom umrla.«
Ruslan*, lokalni policist, ki je bil priča napadu, je dejal: »Stanje je bilo res grozno, šrapneli so padali kot dež.«
V kraterju v asfaltu so raziskovalci_ke Amnesty International odkrili dele 220-milimetrske rakete Uragan s 30 podstrelivi. V okolici so našli tudi delce kasetnega streliva 9N210/9N235 ter številne druge kraterje.
Dve drugi kasetni strelivi sta zadeli tudi streho cerkve Svete Trojice, približno 500 metrov od mesta, kjer je pristala raketa. Cerkev služi kot humanitarno središče, kjer prostovoljci_ke pripravljajo hrano in pakete pomoči za ljudi, ki težko dostopajo do distribucijskih točk humanitarne pomoči, kot so starejši, invalidi in osebe z omejeno mobilnostjo. Pastorja Petro Loboiko in Serhii Andreiivich sta Amnesty International pokazala šrapnele dveh kasetnih streliv v stenah in vratih cerkve, potem ko je eksplodiralo na strehi.
Ljudje v napadih izgubili ude
12. marca popoldne je Veronica Cherevychko, 30-letna vodja logistike in mati, izgubila desno nogo, ko je raketa Grads zadela igrišče pred njenim domom v soseski Saltivka.
»V času eksplozije sem sedela na klopi. Spomnim se, da sem tik pred eksplozijo slišala žvižganje. Potem sem se zbudila v bolnišnici, brez noge. Moje desne noge ni bilo več. Zdaj se moje življenje deli na tisti del pred 12. marcem in tistega po tem datumu. Na to se moram navaditi. Zdaj se še nisem. Pogosto se poskušam dotakniti noge ali jo popraskati. Ne vem, kaj naj rečem o ljudeh, ki so to storili. Nikoli jih ne bom razumela.«
Veronica Cherevychko
Trije ljudje so bili ubiti, šest pa je bilo ranjenih, ko je v isti soseski zjutraj 26. aprila eksplodirala serija kasetnega streliva. Olena Sorokina, 57-letnica, ki je preživela raka, je v eksploziji izgubila obe nogi. Sedela je pred stavbo in čakala na dostavo humanitarne pomoči, ko je zaslišala zvok leteče granate in stekla do vhoda v stavbo.
Olena se je onesvestila, nato pa se je zbudila v reševalnem vozilu in ugotovila, da je izgubila nogo. Odpeljali so jo v bolnišnico, kjer so ji morali amputirati tudi drugo nogo. Zdaj je na zahodu Ukrajine in upa, da jo bodo premestili v rehabilitacijsko ustanovo kje drugje v Evropi. Olena je za Amnesty International povedala: »Po bitki z rakom se moram zdaj soočiti z drugo bitko. Naučiti se moram živeti brez nog.«
Nevodene rakete, kot so Grads in Uragans, ki jih redno uporabljajo ruske sile – so same po sebi nenatančne, zaradi česar so neselektivne pri uporabi v naseljenih območjih. Nevodene topniške granate imajo mejo napake več kot 100 metrov. V stanovanjskih območjih, kjer so stavbe med seboj oddaljene le nekaj metrov, takšne netočnosti skoraj zagotovo stanejo življenja civilistov in povzročijo obsežno uničenje in škodo na civilni infrastrukturi.
Prav tako so ukrajinske sile pogosto izvajale napade iz stanovanjskih sosesk, s čimer so ogrožale civiliste na teh območjih. Takšna praksa krši mednarodno humanitarno pravo, vendar nikakor ne opravičuje ponavljajočih se neselektivnih napadov ruskih sil.
Metodologija
Raziskovalci_ke Amnesty International so v 14 dneh aprila in maja preiskali 41 napadov (v katerih je umrlo najmanj 62 ljudi, najmanj 196 pa je bilo ranjenih) in intervjuvali 160 ljudi v Harkovu, vključno z ljudmi, ki so preživeli napade, sorodniki žrtev, pričami in zdravniki, ki so oskrbeli poškodovane. Raziskovalci_ke so zbrali in analizirali materialne dokaze z lokacij napadov, zlasti delce streliva, pa tudi vrsto digitalnega gradiva.
Opomba: *Nekatera imena so bila iz varnostnih razlogov spremenjena.