Smrtna kazen v letu 2013

Majhno število držav je povzročilo svetovni porast usmrtitev

Iran in Irak sta povzročila velik porast števila usmrtitev v letu 2013, kar je v nasprotju s svetovnim trendom odpravljanja smrtne kazni, opozarjamo v Amnesty International v pregledu smrtne kazni po svetu za leto 2013.  Če ne upoštevamo Kitajske, kjer je to tajni podatek, je bilo leta 2013 izvedenih vsaj 778 usmrtitev. Več statistik najdete v nadaljevanju.

Zaradi alarmantnega števila usmrtitev v omejenem številu držav – predvsem v dveh bližnjevzhodnih državah – je bilo po svetu v letu 2013 v primerjavi z letom prej usmrčenih približno 100 ljudi več, kar predstavlja skoraj 15-odstotno povečanje.

»Skoraj morilski pohodi, ki smo jim bili priča v Iranu in Iraku, so sramotni. A države, ki se oklepajo smrtne kazni, so na napačni strani zgodovine in so vse bolj osamljene,« je poudaril Salil Shetty, generalni sekretar AI. »Veliko večino teh nesmiselnih državnih pobojev je izvedlo majhno število držav. Ne morejo ustaviti splošnega napredka, ki je bil že dosežen v smeri odprave smrtne kazni.«

Povečanje števila držav, ki so odpravile smrtno kazen

Konec leta 2013 je bilo 98 držav, ki so z zakonom odpravile smrtno kazen. Deset let prej je bilo takih držav 85. 140 pa je držav, ki so smrto kazen odpravile bodisi z zakonom bodisi je vsaj v praksi ne izvajajo. 

Zmanjšanje številla držav, ki izvajajo usmrtitve

V 2013 je AI zabeležila usmrtitve v 22 državah. Deset let prej je bilo takih držav 25. 

Na seznamu držav s smrtno kaznijo drugo in tretje mesto zasedata Iran (vsaj 369 usmrtitev) in Irak (vsaj 169 usmrtitev), prvo mesto pa Kitajska. Število usmrtitev na Kitajskem je zaupen podatek, Amnesty International pa ocenjuje, da vsako leto usmrtijo več tisoč ljudi.

Savdska Arabija (79 usmrtitev) in ZDA (39 usmrtitev) zasedata četrto in peto mesto, Somalija (34) pa šesto. Če ne upoštevamo Kitajske, je bilo leta 2013 izvedenih vsaj 778 usmrtitev, leta 2012 pa 682. V letu 2013 so usmrtitve izvedli v 22 državah, eni več kot leto pred tem. V Indoneziji, Kuvajtu, Nigeriji in Vietnamu so smrtno kazen ponovno uporabili. Kljub oviram v letu 2013 število držav, ki uporabljajo smrtno kazen, že zadnjih 20 let enakomerno upada, in tudi v lanskem letu je bil napredek dosežen v vseh regijah.

Številne države, ki so smrtno kazen uporabile v letu 2012, je lani niso, vključno z Gambijo, Združenimi arabskimi emirati in s Pakistanom, kjer so oblasti spet začasno odpravile smrtno kazen. Tudi v Belorusiji usmrtitev niso izvajali, tako da v Evropi in v Srednji Aziji ni bilo nobenih usmrtitev, kar se je zgodilo prvič po letu 2009. Pred dvajsetimi leti je smrtno kazen uporabljalo 37 držav. Leta 2004 je bilo takih držav 25, lani pa 22. Le devet držav na svetu je smrtno kazen uporabilo vsako leto v zadnjih petih letih.

»Dolgoročni trend je očiten – smrtna kazen postaja stvar preteklosti. Vse vlade, ki v imenu pravice še vedno ubijajo, pozivamo, da takoj razglasijo moratorij na smrtno kazen, kasneje pa jo odpravijo,« je povedal Salil Shetty.

V številnih državah, ki uporabljajo smrtno kazen, se ta izvaja skrivoma; informacije niso objavljene  in v nekaterih primerih oblasti o usmrtitvi vnaprej ne obvestijo niti družinskih članov, odvetnikov ali javnosti.

Skoraj morilski pohodi, ki smo jim bili priča v Iranu in Iraku, so sramotni. A države, ki se oklepajo smrtne kazni, so na napačni strani zgodovine in so vse bolj osamljene.

Salil Shetty, generalni sekretar AI

Več dejstev in številk

Načini usmrtitve so v letu 2013 vključevali obglavljenje, usmrtitev na električnem stolu, strelski vod, obešanje in usmrtitev z injekcijo. Javne usmrtitve so se zgodile v Iranu, Severni Koreji, Savdski Arabiji in Somaliji.

Smrtna kazen je bila izrečena za vrsto zločinov, ki niso povezani s smrtjo, vključno s krajo ter prekrški, povezanimi z drogami in denarjem, prav tako pa tudi za dejanja, ki sploh ne bi smela veljati za zločine, na primer za »prešuštvo« ali »bogoskrunstvo«. Številne države uporabljajo ohlapen izraz politični »zločini«, da lahko usmrtijo resnične ali domnevne odpadnike. 

Leta 2013 je bilo v 22 državah usmrčenih vsaj 778 ljudi*. Leta 2012 pa smo v Amnesty International poročali o najmanj 682 usmrtitvah v 21 državah po svetu. 

Večina usmrtitev se je zgodila na Kitajskem, v Iranu, Iraku, Savdski Arabiji, ZDA ter Somaliji – v tem vrstnem redu.

*Na Kitajskem je bilo usmrčenih več ljudi kot v preostalem svetu skupaj – toda prava razsežnost uporabe smrtne kazni na Kitajskem je neznana, saj je podatek o tem državna tajnost. Omenjeno število 778 tako ne vključuje na tisoče usmrtitev na Kitajskem.

V Iranu in Iraku je prišlo do drastičnega porasta v izvrševanju smrtne kazni. V Iraku so usmrtili vsaj 169 ljudi, kar je 30 odstotkov več kot leta 2012 (129). V Iranu so uradno priznane usmrtitve porasle na vsaj 369 v letu 2013 – iz  vsaj 314 v letu 2012. Toda verodostojni viri poročajo o vsaj 335 dodatnih usmrtitvah, kar dvigne številko usmrtitev v letu 2013 na vsaj 704.

Tekom 2013 je le 22 držav, kar je približno ena od 10 držav na svetu, izvršilo usmrtitve – ena več kot v letu 2012, toda skoraj četrtina manj kot pred enim desetletjem (28 držav v letu 2003).

140 držav po svetu, več kot dve tretjini, so smrtno kazen odpravile z zakonom ali v praksi.

V letu 2013 je Amnesty zabeležila pomilostitev ali spremembo smrtne kazni v 32 državah – porast od leta 2012, ko je bilo takih le 27.

Vsaj 1.925 smrtnih obsodb je bilo zabeleženih v 57 državah v letu 2013, porast od številke iz leta 2012 (vsaj 1.722 smrtnih obsodb v 58 državah).

Ob koncu leta 2013 je bilo vsaj 23.392 ljudi obsojenih na smrt.

V letu 2013 so štiri države, ki že dolgo niso uporabile smrtne kazni, izvršile usmrtitev: Indonezija (prva usmrtitev v zadnjih štirih letih), Kuvajt (prva usmrtitev v zadnjih šestih letih), Nigerija (prva usmrtitev v zadnjih sedmih letih in Vietnam (prva usmrtitev v zadnjih 18 mesecih).

Tri države, ki so izvedle usmrtitev v letu 2012, je niso imele v letu 2013 – Gambija, Pakistan in Združeni arabski emirati.

Vsaj trije ljudje so bili usmrčeni v Savdski Arabiji za zločine, ki so jih domnevno storili, ko so bili mlajši od 18 let, kar je v nasprotju z mednarodnim pravom. Možno je, da so usmrtili mladoletne storilce kaznivih dejanj tudi v Jemnu in Iranu.

V večini držav, kjer so bili ljudje obsojeni na smrtno kazen ali pa usmrčeni, postopek obsodbe ni izpolnjeval mednarodno priznanih standardov pravičnega sojenja. V nekaterih državah je to vključevalo tudi pridobivanje »priznanja« z mučenjem ali drugimi oblikami slabega ravnanja. Primer take prakse so Afganistan, Kitajska, Irak, Iran, Severna Koreja, Pakistan, ozemlja pod palestinskim nadzorom (nadzor Hamasa, Gaza) in Savdska Arabija.

V Indiji, Indoneziji, na Japonskem, v Maleziji in Južnem Sudanu zaporniki niso bili obveščeni o prihajajoči usmrtitvi. Obveščeni niso bili niti njihovi odvetniki ali družina. V Bocvani, Indiji in Nigeriji, ter v nekaterih primerih tudi Iran in Savdska Arabija, trupel usmrčenih zapornikov niso vrnili njihovim družinam, da bi jim zagotovili ustrezen pokop.

Javne usmrtitve so bile zabeležene v Iranu, Severni Koreji, Savdski Arabiji in Somaliji.

Tudi v 2013 se je dogajalo, da so bili ljudje obsojeni na smrtno kazen in so bili usmrčeni, kljub temu, da njihovi prekrški niso izpolnjevali pogoja »najresnejših zločinov«, ki ‘vključuje namerno ubijanje’, kot določajo mednarodni standardi. Gre za zločine, povezane z drogami v vsaj 13 državah Azije in Bližnjega vzhoda, pa tudi »prešuštvo« (Savdska Arabija), »bogokletstvo« (Pakistan), ekonomske zločine (Kitajska, Severna Koreja, Vietnam), posilstvo (Iran, Kuvajt, Somalija, Združeni arabski emirati) in oblike ‘hujšega’ ropa (Kenija, Nigerija, Savdska Arabija, Sudan).

V Severni Koreji so bili ljudje po navedbah usmrčeni zaradi kanibalizma, poneverbe, pornografije, pobega na Kitajsko, korupcije in gledanja prepovedanih videov iz Južne Koreje.