Države vsak dan obsojajo ljudi na smrt in izvajajo usmrtitve za različne vrste zločinov – včasih tudi za dejanja, ki ne bi smela biti kriminalizirana. V nekaterih državah je to lahko za kazniva dejanja, povezana z mamili, v drugih pa je ta kruta kazen uporabljena za zločine, povezana s terorizmom, in umore.
Nekatere države usmrtijo tudi ljudi, ki so bili v času domnevnega zločina mlajši od 18 let, druge uporabljajo smrtno kazen za ljudi z duševnimi motnjami, številne pa uporabljajo smrtno kazen po nepoštenih sojenjih – kar je očitna kršitev mednarodnega prava in standardov. Ljudje lahko dolga leta preživijo v zaporu obsojeni na smrt, ne da bi vedeli, kdaj se bo njihov čas iztekel in ali bodo še kdaj videli svoje bližnje.
Smrtna kazen je najbolj kruta, nečloveška in ponižujoča kazen. Amnesty International nasprotuje smrtni kazni v vseh primerih brez izjeme – ne glede na to, kdo je obtožen, naravo ali okoliščine zločina, krivdo ali nedolžnost ali način usmrtitve.
O smrtni kazni
Amnesty International meni, da smrtna kazen krši človekove pravice. Zlasti krši pravico do življenja in pravico do življenja brez mučenja ali krutega, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja. Obe pravici sta zaščiteni s Splošno deklaracijo človekovih pravic, ki so jo Združeni narodi sprejeli leta 1948.
Mednarodna skupnost je sprejela več instrumentov, ki prepovedujejo uporabo smrtne kazni, vključno z naslednjimi:
- Drugi izbirni protokol k Mednarodnemu paktu o državljanskih in političnih pravicah, katerega cilj je odprava smrtne kazni.
- Protokol št. 6 k Evropski konvenciji o človekovih pravicah, ki se nanaša na odpravo smrtne kazni, in
- Protokol št. 13 k Evropski konvenciji o človekovih pravicah, ki se nanaša na odpravo smrtne kazni v vseh okoliščinah.
- Protokol k Ameriški konvenciji o človekovih pravicah za odpravo smrtne kazni.
Čeprav mednarodno pravo veleva, da mora biti uporaba smrtne kazni omejena na najhujša kazniva dejanja, kar pomeni namerno ubijanje, Amnesty International verjame, da smrtna kazen nikoli ni rešitev.
Naša kampanja proti tej ostudni kazni deluje. Nadaljevali bomo, dokler ne bomo odpravili smrtne kazni.
Agnès Callamard, generalna sekretarka Amnesty International
Države, ki uporabljajo smrtno kazen
Leta 2023 so bile države z največjim številom usmrtitev Kitajska, Iran, Savdska Arabija, Somalija in ZDA – v tem vrstnem redu.
Kitajska je ostala vodilni krvnik na svetu – vendar pravi obseg uporabe smrtne kazni v tej državi ni znan, saj so podatki označeni kot državna skrivnost. Število usmrtitev po vsem svetu v let 2023 je najmanj 1153 in izključuje na tisoče usmrtitev, za katere se domneva, da so bile tam izvedene.
Brez Kitajske se je 89 % vseh prijavljenih usmrtitev zgodilo v samo dveh državah – Iranu in Savdski Arabiji.
Smrtne obsodbe
Amnesty International je leta 2023 zabeležila najmanj 2428 obsodb na smrt v 52 državah, kar je rahlo zmanjšanje od skupno 2016 leta 2022. Konec leta 2023 je bilo znano, da je po vsem svetu na smrt obsojenih najmanj 27.687 ljudi.
Usmrtitve
Amnesty International je leta 2023 zabeležila najmanj 1153 usmrtitev v 16 državah, kar je 31 % več kot leta 2022 (ko je bilo usmrtitev vsaj 883).
5 razlogov, zakaj moramo odpraviti smrtno kazen
1. Smrtna kazen je dokončna in napake se dogajajo
Usmrtitev je najvišja, nepreklicna kazen: nevarnosti usmrtitve nedolžne osebe ni mogoče nikoli odpraviti. Od leta 1973 je bilo na primer več kot 197 ljudi, obsojenih na smrtno kazen v ZDA, pozneje oproščenih ali izpuščenih zaradi nedolžnosti. Drugi so bili usmrčeni kljub resnim dvomom o njihovi krivdi.
2. Smrtna kazen ne zmanjša števila zločinov
Države, ki izvajajo usmrtitve, pogosto navajajo smrtno kazen kot način za odvračanje ljudi od kaznivih dejanj. Ta trditev je bila večkrat diskreditirana in ni dokazov, da je smrtna kazen bolj učinkovita pri zmanjševanju kriminala kot dosmrtna ječa.
3. Smrtna kazen se pogosto uporablja v nepravičnih pravosodnih sistemih
V številnih primerih, ki jih je zabeležila Amnesty International, so bili ljudje usmrčeni, potem ko so bili obsojeni v skrajno nepoštenih sojenjih, na podlagi dokazov, ki vsebujejo mučenje, in z neustreznim pravnim zastopanjem. V nekaterih državah so smrtne kazni izrečene kot obvezna kazen za nekatera kazniva dejanja, kar pomeni, da sodniki pred izrekom kazni ne morejo upoštevati okoliščin kaznivega dejanja ali obtoženca.
4. Smrtna kazen je diskriminatorna
Težo smrtne kazni nesorazmerno nosijo tisti z manj ugodnimi socialno-ekonomskimi ozadji ali pripadniki rasne, etnične ali verske manjšine. To vključuje na primer omejen dostop do pravnega zastopanja ali pa so v slabšem položaju zaradi izkušenj s kazenskopravnim sistemom.
5. Smrtna kazen je uporabljena kot politično orožje
Oblasti v nekaterih državah, na primer v Iranu in Sudanu, uporabljajo smrtno kazen za kaznovanje političnih nasprotnikov ali zatiranje nesoglasij.
Rocky Myers je bil eden izmed posameznikov naše globalne vsakoletne akcije Pišem za pravice 2023. V njej smo pozvali guvernerko Alabame, naj ga pomilosti.
Tri desetletja obsojen na smrt kljub pomanjkljivemu postopku
Tisti, ki poznajo Rockyja Myersa, ga opisujejo kot nežnega in prijaznega. Rad ima svoje brate in sestre, otroke in vnuke, oni pa obožujejo njega. Igral je bobne v svojem cerkvenem zboru. Pri 11 letih so mu diagnosticirali motnjo v duševnem razvoju. Težko bere in si ne more zapomniti datumov ali ur. Neke noči leta 1991 se je v mestu Decatur v Alabami njegovo življenje za vedno spremenilo.
V soseski, kjer živijo pretežno temnopolti, je bila umorjena starejša bela ženska. Rocky je živel čez cesto. Brez dokazov, ki bi ga povezovali s prizoriščem umora, razen žrtvinega videorekorderja, za katerega pravi, da ga je našel zapuščenega na ulici, je bil Rocky obsojen za ta zločin.
Pričevanja so bila polna nedoslednosti in obtožb o policijskem pritisku – ključna priča je pozneje izjavila, da je lagala. Pretežno bela porota ga je spoznala za krivega, vendar je priporočila dosmrtno ječo. Sodnik je Rockyja namesto tega obsodil na smrt. Preglasovanje porote na ta način je zdaj v Alabami nezakonito.
Vrhovno sodišče ZDA je razsodilo, da so obtoženci z motnjami v duševnem razvoju posebej ranljivi za to, da jih neupravičeno usmrtitvijo. To vsekakor velja za Rockyja. Neučinkovito pravno zastopanje in odvetnik, ki ga je po obsodbi zapustil, sta pripeljala do tega, da je zamudil rok za pritožbo. Njegovo usmrtitev lahko predvidijo kadar koli in njegovo edino upanje je, da ga guvernerka Alabame pomilosti.
Kako se Amnesty International bori za odpravo smrtne kazni?
Amnesty International se že več kot 45 let zavzema za odpravo smrtne kazni po vsem svetu.
Amnesty International spremlja uporabo smrtne kazni po vsem svetu. Na podlagi podrobnih poročil, ki razkrivajo podatke in statistike, pozovemo vlade, ki še naprej uporabljajo to kruto, nečloveško in ponižujočo kazen, k odgovornosti. Vsako leto objavimo obsežno analizo stanja, ki poroča o statistikah in podatkih o uporabi smrtne kazni za vsako državo. Zadnje poročilo Amnesty International je bilo objavljeno maja 2024 in povzema podatke za leto 2023.
Proti smrtni kazni se v Amnesty International borimo na več načinov.
- Organiziramo ciljno usmerjene, zagovorniške in kampanjske projekte po vsem svetu.
- Borimo se za krepitev nacionalnih in mednarodnih standardov proti uporabi smrtne kazni; med drugim smo podprli uspešno sprejeto resolucijo Generalne skupščine ZN o moratoriju na uporabo smrtne kazni.
- Izvajamo pritisk na oblasti v imenu ljudi, ki jim grozi neizbežna usmrtitev.
- Podpiramo akcije in delo gibanja, ki se bori za odpravo smrtne kazni, na nacionalni, regionalni in svetovni ravni.
Ko je Amnesty International začela kampanjo proti smrtni kazni leta 1977, je samo 16 držav v celoti odpravilo smrtno kazen. Danes se je to število povzpelo na 112 – več kot polovica svetovnih držav. Več kot dve tretjini pa sta v zakonodaji ali praksi odpravili smrtno kazen.