Razgrnitev obeležja izbrisanim v Parku izbrisanih: 24. oktobra 2023

V torek, 24. oktobra, bo v Centru Rog potekala otvoritev Parka izbrisanih in razgrnitev obeležja v spomin izbrisanim.

Obeležje bo v obliki črke Ć, ki ponazarja, da so bili tarča nezakonitega brisanja ljudje, povezani z drugimi republikami nekdanje Jugoslavije, kjer poznajo črko Ć in je pogosto tudi del priimkov. Avtorja_ica ideje za spominsko obeležje so Vuk Ćosić, Aleksander Vujović in Irena Woelle.

V Civilni iniciativi izbrisanih aktivistov (CIIA) in Amnesty International Slovenije smo ob 30.obletnici izbrisa Mestno občino Ljubljana pozvali, naj s poimenovanjem ulice ali kakega drugega javnega prostora obeleži spomin na to hudo kršitev človekovih pravic na začetku samostojne poti države Slovenije. Ljubljanski mestni svet se je marca 2022 odzval z odločitvijo o poimenovanju zelenih površin med stavbami Centra Rog Park izbrisanih.

Ob predstavnikih izbrisanih bosta med drugim na razgrnitvi obeležja spregovorila tudi ministrica za pravosodje, dr. Dominika Švarc Pipan, in župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković.

Slovenske oblasti so 26. februarja 1992 iz registra stalnega prebivalstva Slovenije nezakonito izbrisale 25.671 ljudi, med njimi 5360 otrok. Posledice izbrisa so bile strahotne. Ljudje so izgubili zaposlitve ter socialno in zdravstveno zavarovanje, možnost izobraževanja, številni so bili izgnani in ločeni od najbližjih, ostali pa živeli pod vsakodnevno grožnjo izgona.

Vračanje v polje vidnega in ohranjanje spomina

V Amnesty Slovenije si skupaj z drugimi, zlasti z organizacijami izbrisanih, prizadevamo za popravo krivic izbrisanim in za to, da bi z ohranjanjem spomina preprečili, da se kaj takega še kdaj ponovi. Zato je pomembno, da o izbrisu ne molčimo, ampak ga vnesemo v kurikulum šol, v redno spominjanje na ravni politike in s poimenovanji ulic, trgov in drugih javnih mest v javni prostor.

Kljub sodnim zmagam, vključno z dvema odločitvama slovenskega ustavnega sodišča in sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Kurić, več kot polovici izbrisanih še vedno ni bil povrnjen nezakonito odvzeti status niti niso prejeli odškodnine za utrpljeno škodo. Tudi sicer so bile odškodnine mizerne, neprimerno nižje, kot jih dosodilo Evropsko sodišče za človekove pravice, in še zdaleč niso nadomestile izgubljenih zaposlitev, delovne dobe, možnosti za izobraževanje in odkupe stanovanj.

PETICIJA: Kliknite za podpis peticije, naj država končno končno naredi, kar je prav in pripravi zakonske ukrepe, ki bodo omogočili povrnitev statusa in popravo krivic vsem izbrisanim.

Gre za nujne elemente poprave krivic

Pripis foto: Uradno opravičilo predsednika države za izbris, 25. februar 2022. V prvi vrsti se rokujeta takratni presednik države Borut Pahor in predsednik CIIA Irfan Beširević, ob slednjem sedi direktorica AIS Nataša Posel. Foto: Daniel Novakovič/STA

Dan pred 30. obletnico izbrisa se je izbrisanim 25. februarja 2022 za izbris uradno, v imenu države opravičil takratni predsednik Borut Pahor (kliknite za posnetek opravičila). Opravičilo je podal po skupnem pozivu in kampanji CIIA in slovenske Amnesty, v njem pa je prav tako pozval, naj pristojne institucije ohranjajo spomin na izbris.

Uradno opravičilo smo v Amnesty International kot enega od elementov poprave krivic zahtevali že dolga leta, podobno kot si prizadevamo, da se tema izbrisa vključi v šolski kurikulum in za poimenovanje ulic, trgov ali drugih javnih prostorov po izbrisanih: upamo, da bodo zgledu Ljubljane sledila tudi druga mesta.

»Črke v priimkih odločajo o življenjih«

Na natečaj za oblikovanje idejnih rešitev za spominsko obeležje v Parku izbrisanih je prispelo 12 rešitev, med katerimi je strokovna komisija, ki so jo sestavljali prof. Janez Koželj, Renata Zamida, Rok Kuhar, Nina Granda, Matej Kučina, Andrej Kurnik, Jerneja Batič, direktorica AIS Nataša Posel in predsedmnik CIIA Irfan Beširević, izbrala najboljše tri. Prvo nagrado so prisodili rešitev internetnemu umetniku Vuku Ćosiću, arhitektu in scenografu Aleksandru Vujoviću ter oblikovalki in ekoaktivistki Ireni Woelle, ki so obeležje zasnovali v obliki zgornjega dela črke Ć (vir: Mestna občina Ljubljana, kliknite za več).

»Črke v priimkih in imenih odločajo o življenjih«, je v intervjuju za MMC povedala Irena Woelle, sicer okoljska aktivistka.

»Sem pol Jud in vse skupaj me zelo spominja na to, kako zelo si prepoznaven, če nosiš rumeni trakec – ni dileme. A to ni navaden ksenofobni nacionalizem, ki gre v vse smeri, je laserski, fokusira se samo in izključno na prebivalce nekdanje skupne države,« je med drugim dejal Ćosić.

Da je izbris »najskrajnejša in najhujša manifestacija nacionalizma z najhujšimi posledicami«, je v intervjuju opozoril Aleksander Vujović. »Ne govorim le o administrativnem prečrtavanju posameznikov. Ljudje so bili celo z meje vrnjeni na bojna območja, kjer so umrli. Gre za uničena življenja, potisk v ilegalo. Mehki odvod tega nas je začutilo veliko, ki pa na srečo nismo bili deležni izbrisa, a nosimo ta isti mehki č, ki je očitno nekakšen simbol neavtohtonosti.«

Vir: Pogovor za MMC. Kliknite za celotno besedilo.