Reforme migracijskega pakta, o katerih je 20. decembra 2023 odločala EU, bodo evropsko azilno zakonodajo vrnile desetletja nazaj in povzročile dodatno trpljenje ljudi, ocenjujemo v Amnesty International.
Politični dogovor, ki vsebuje vrsto zakonodajnih predlogov, bo preoblikoval migracijsko in azilno politiko EU s sklopom predpisov, ki urejajo, kako se države odzivajo na ljudi, ki prihajajo v Evropo. Dogovor, ki so ga 20. decembra dosegli Evropska komisija, Svet EU in Evropski parlament, bo zmanjšal pravice ljudi na poti.
Ta sporazum bo evropsko azilno zakonodajo vrnil za desetletja nazaj. Njegov verjeten rezultat je porast trpljenja na vsakem koraku poti posameznika, ki želi v EU zaprositi za azil. Od načina, kako jih obravnavajo države zunaj EU, njihovega dostopa do azila in pravne podpore na evropskih mejah do sprejema v EU, je sporazum je zasnovan tako, da ljudem oteži dostop do varnosti.
Eve Geddie, Amnesty International
»Pakt bo skoraj zagotovo povzročil, da bo več ljudi de facto pridržanih na mejah EU, vključno z družinami z otroki in ljudmi v ranljivih situacijah. Zaščitni ukrepi za ljudi, ki iščejo azil v EU, bodo zmanjšani, pri čemer bo več ljudi preusmerjenih skozi podstandardne azilne postopke na meji, namesto da bi bili deležni poštene in popolne ocene svojih prošenj za azil.«
»Migracijski pakt prav tako ne podpira vstopnih držav, kjer ljudje najpogosteje pridejo v Evropo, vključno z Italijo, Španijo ali Grčijo. Namesto da bi se pakt posvečal solidarnosti, premestitvami in krepitvi azilnega sistema, bodo te države lahko preprosto plačale za poostritev nadzora na zunanjih mejah ali financirale države zunaj EU, da bi ljudem preprečile dostop do Evrope.«
Doseženi dogovor državam omogoča tudi, da se odločijo za neupoštevanje številnih azilnih pravil EU v času povečanega števila prihodov in v primeru tako imenovane instrumentalizacije migrantov ali v primeru višje sile. Te izjeme v praksi tvegajo kršitev mednarodnih obveznosti v skladu z begunskim in mednarodnim pravom o človekovih pravicah. Spodkopavajo human odziv na ljudi, ki potrebujejo zaščito, postavljajo ljudi v nevarnost hudih kršitev človekovih pravic in tvegajo normalizacijo nesorazmernih nujnih ukrepov na evropskih mejah, kar predstavlja nevaren precedens za pravico do azila po vsem svetu.
Sporazum hkrati krepi odvisnost držav EU od držav zunaj njenih meja pri upravljanju migracij, kot je vidno na nedavnih dogovori z Albanijo, Libijo, Tunizijo in Turčijo. Namesto da bi vlagali v dostojen sprejem znotraj EU in zagotovitev varnih in zakonitih poti, ki ljudem omogočajo dostop do zaščite v Evropi brez nevarnih potovanj, je to nadaljnji korak k eksternalizaciji mejnega nadzora in izogibanju evropskim obveznostim glede zaščite beguncev.
»Amnesty International že dolgo poziva institucije EU in države članice, naj postavijo človekove pravice v središče pogajanj o reformah EU na področju azila. Vendar pa EU po letih zapletenih pogajanj zdaj grozi sistem, ki bo potreboval še več reform kot obstoječi.«
»Pakt ne bo rešil perečih težav, s katerimi se soočajo azilni sistemi v EU, vključno s premajhnim vlaganjem v azilne in sprejemne centre; nezakonitim in pogosto nasilnim protipravnim vračanjem; politikami, ki ljudem odrekajo pravico do azila, in nekaznovanjem na mejah EU. Brez ponovne zaveze k zakonodaji EU in brez zagotavljanja odgovornosti za protipravna vračanja in druge kršitve pakt ne bo storil ničesar za izboljšanje zaščite prosilcev za azil v Evropi – ali za izboljšanje skupnega odziva Evrope na migracije.
Še naprej pozivamo EU, naj obravnava dokumentirane kršitve na mejah in sprejme ukrepe za zagotovitev ustreznega odziva na ljudi, ki prihajajo na evropske meje. Ta mora biti skladen s človekovimi pravicami, trajnosten in podprt z zadostnimi sredstvi.
Ozadje
Evropski parlament in Svet EU sta 20. decembra 2023 dosegla politični dogovor o več ključnih zadevah novega pakta o migracijah in azilu, vključno z Uredbo o azilnih postopkih (APR), Uredbo o azilu in upravljanju migracij (AMMR), Uredbo o varnostnih pregledih, Uredba o kriznih razmerah in višji sili ter Uredbo Eurodac.
Pogovori se bodo na tehnični ravni nadaljevali do februarja 2024, uradno sprejetje pa se pričakuje pred volitvami v Evropski parlament junija 2024.
Related Content
