Ignoriranje resnične grožnje tega podjetja za človekove pravice po vsem svetu
Prispevek Alia Al Ghussain, izvajalke kampanj v programu Amnesty Tech. Kliknite za Amnesty Tech na Twitterju.
Prejšnji teden je Meta objavila svoje prvo letno Poročilo o človekovih pravicah, ki zajema vse platforme in izdelke podjetja, vključno s Facebookom, Instagramom ter WhatsAppom.
Meta – pod pritiskom vala škandalov po osupljivih razkritjih v razkritih »Facebookovih dokumentih« – trdi, da je poročilo navdihnilo zahteva iz Smernic Združenih narodov za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu, da morajo podjetja »vedeti in pokazati«, da spoštujejo človekove pravice.
A poročilo Mete se zdi bežna in selektivna analiza vplivov podjetja na človekove pravice, ki očitno ne razkrije nobenih informacij o najbolj perečih grožnjah, ki jih podjetje predstavlja za človekove pravice po vsem svetu.
Kaj pa poslovni model?
Poročilo o človekovih pravicah ne omenja temeljnega vzroka Metine sistemske grožnje človekovim pravicam – poslovnega modela nadzornega (vohunskega) oglaševanja, zaradi katerega podjetje zbira vedno več – in vedno bolj osebnih – podatkov o uporabnikih_cah, da bi nato prodajalo ciljne oglase.
Kot je poudarila Amnesty International v poročilu Surveillance Giants iz leta 2019 (kliknite za informacije v slovenščini), predstavlja Metin poslovni model resno grožnjo človekovim pravicam, vključno s pravicami do zasebnosti, svobode izražanja in nediskriminacije. To v Metini oceni očitno manjka – poslovni model, ki je temeljni problem v zvezi s škodljivimi vplivi podjetja na človekove pravice po vsem svetu.
Številne škodljivosti za človekove pravice, ki jih povzroča podjetje, izvirajo iz njihove potrebe po ohranjanju angažiranosti ljudi in njihovi ohranitvi na svojih platformah. Morda je to težko sprejeti, vendar Meta preprosto ne more trditi, da je resna o človekovih pravicah – zlasti o pravici do zasebnosti, medtem ko še naprej sledi uporabnikom_cam po internetu in v njihovih vsakodnevnih življenjih.
Odsotnost omembe algoritmov
Podobno poročilo tudi ne omenja, kako algoritmi za oblikovanje vsebine na Metinih platformah družbenih medijev aktivno širijo škodljivo vsebino, vključno s sovraštvom in diskriminacijo, da ohranijo angažiranost ljudi in spodbudijo nadaljnji oglaševalski dobiček.
Zasnova teh algoritmov pomeni, da Meta tvega, da bo prispevala k etničnemu nasilju po svetu. Strokovnjaki Združenih narodov so že ugotovili, da je platforma Facebook imela vlogo pri dehumanizaciji muslimanov Rohingya v Mjanmaru pred in med kampanjo nasilja, ki jo je leta 2017 izvajala mjanmarska vojska.
Leta 2021 je Metina žvižgačka Frances Haugen obtožila, da algoritmi na platformi »dobesedno razpihujejo etnično nasilje« na območjih, kot je Etiopija.
Kliknite tukaj za posnetek pogovora s Frances Haugen, ki ga je organiziral zavod Vsak v sodelovanju z Inštitutom Državljan D in Inštitutom za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Kliknite za profil Frances Haugen na Twitterju.
Glede na to, da so tveganja, ki jih ti algoritmi predstavljajo, znatno povečana na globalnem jugu, kjer so platforme v lasti Mete, kot je Facebook, sinonim za internet, je zelo zaskrbljujoče, da niso bila vključena v poročilo.
Pomanjkanje preglednosti glede Indije
Meta je objavila le povzetek dolgo pričakovane neodvisne Ocene učinka na človekove pravice (ang. Human Rights Impact Assessment – HRIA) v Indiji – to je nesprejemljiva odločitev, glede na to, da so skupine civilne družbe, vključno z Amnesty International, večkrat pozvale k objavi celotnega poročila. To dokazuje popolno pomanjkanje transparentnosti v zvezi z ugotovljenimi tveganji za človekove pravice in kako jih Meta blaži v indijskem kontekstu. Raziskovalci_ke so že izpostavili_e vlogo platforme Facebook pri širjenju sovraštva v Indiji – kar moramo izvedeti je, kako bo Meta zagotovila, da se to ne bo več zgodilo.
Dobro je dokumentirano, da se je Meta trudila spoprijeti s problematično vsebino na platformi Facebook, zlasti na globalnem jugu. Vendar preprosto ignoriranje težave ne bo odpravilo. Meta bi morala pokazati, da misli resno glede učenja lekcij iz preteklosti in objaviti celotno poročilo HRIA o Indiji.
Še posebej pomembno je, da Meta pokaže, da se uči iz preteklih izkušenj v Indiji, državi z največjim številom uporabnikov_ic Facebooka. Transparentnost je ključnega pomena za obravnavanje škode poslovnega modela Mete na globalni ravni. Namesto tega postaja jasno, da Meta zavrača objavo HRIA, ker ne želi, da bi širši svet izvedel resnico o njenih operacijah v državi.
Nesposobnost podati oceno in nasloviti tveganja za človekove pravice
Čeprav je dobrodošlo, da je Meta sprejela trdno zavezo spoštovanja človekovih pravic v skladu z mednarodnimi standardi, Poročilo o človekovih pravicah ne obravnava nekaterih najbolj perečih vplivov tega podjetja na človekove pravice. Zlasti pomanjkanje preglednosti glede indijskega poročila HRIA je ogorčenja vreden poskus olepševanja vplivov Mete v tej državi in zamujena priložnost za podjetje, da dokaže resno zavezanost človekovim pravicam.
Meta se mora biti pripravljena spopasti s težkimi vprašanji v zvezi s svojim poslovnim modelom, da bi v celostno obravnavala tveganja glede človekovih pravic svojih platform. Dokler se to ne bo zgodilo, bodo njihova domnevna prizadevanja za spoštovanje človekovih pravic bolj vprašanje sloga kot vsebine.