Vsako leto 20. novembra obeležujemo mednarodni dan otroka. Za Amnesty International je to priložnost vnovič ponoviti, da je na svetu veliko otrok, ki so jim kršene njihove pravice in so žrtve nasilja ali trpijo druge vrste slabega ravnanja. Še pomembneje, kot to ponoviti, pa je, da vas povabimo k temu, da na današnji dan naredite nekaj konkretnega.
Letos vas vabimo k podpisu peticij na Pišem za pravice 2021, kjer se med 12 peticijami v štirih zavzemamo konkretno za otroke, med drugim tudi iz Slovenije. Pomembno: z možnostjo množičnega podpisa lahko vseh 12 peticij podpišete naenkrat in vam ni treba vsakič znova izpolnjevati svojih podatkov (TUKAJ).
Za koga gre?
1. Podpišite skupno peticijo slovenske Amnesty in Društva svetovalnih delavcev Slovenije ter pozovite ministrico za izobraževanje dr. Simono Kustec, naj takoj, še v tem šolskem letu, v okviru protikoronskih ukrepov zaposli več svetovalnih delavk in delavcev ter jim zagotovi strokovno usposabljanje. Prav tako naj urgentno spremeni normative, da bodo te zaposlitve ostale trajne. Kliknite za podpis.
2. S podpisom peticije se zavzemite za 15-letno Palestinko Janno Jihad z Zahodnega brega, ki se bori za pravice palestinskih otrok pod izraelsko okupacijo. Kliknite za podpis.
3. Podpišite peticijo za Mikito Zalatarouja iz Belorusije, ki je bil star le 16 let, ko so ga aretirali, ko se je ujel v množico, ki je zapuščala protest. Pridržali so ga v izoliranem priporu, kjer je bil po navedbah mučen. Kliknite za podpis.
4. Ciham Ali iz Eritreje pa je pogrešana že več kot 8 let. Ko je bila stara 15 let, je izginila v rokah eritrejskih oblasti, ko je skušala zbežati iz države. Kliknite za podpis.
Vse te štiri peticije so v nadaljevanju strani podrobneje predstavljene.
Konvencija o otrokovih pravicah
V Amnesty International se zavzemamo, da bi se krivice odpravile in da bi vsi otroci lahko uživali svoje pravice, ki so opredeljene v Konvenciji o otrokovih pravicah. Dokument, ki je bil sprejet leta 1989 v Generalni skupščini Združenih narodov predstavlja temelj vseh pravic in zaščit, ki so namenjene posebej otrokom.
Konvencija je bila sprejeta z namenom zaščite otrokovih pravic in zagotavljanja osnovnih življenjskih potreb ter za omogočanje možnosti, da otroci dosežejo svoj polni potencial. Vsak otrok si zasluži brezskrbno otroštvo in življenje v varnem in prijaznem okolju.
Ta pomemben dokument je ratificiralo (to pomeni, da so jo prenesli v svoj notranji pravni red) 193 držav Organizacije Združenih narodov in je torej univerzalno priznana. To torej pomeni, da so države tudi pravno dolžne poskrbeti za otroke, jim zagotoviti brezskrbno otroštvo ter ukrepati ob krivicah.
Ob spremljanju trenutnih razmere na meji med Poljsko in Belorusijo smo priča kršitvam otrokovih pravic, ki se dogajajo nedaleč od nas. Ko v medijih vsakodnevno opazujemo slike otožnih otrok, ujetih v nemogočih razmerah, se zavedamo, da boj za otrokove pravice še ni končan in je nujno potreben za zagotovitev pravičnosti in odpravo krivic, ki se dogajajo. Posebej sedaj se zavedamo, da moramo vsem otrokom zagotoviti pravico do življenja in jim nuditi zaščito kot ranljivi skupini.
Kliknite tukaj za še več informacij o konvenciji. Če delate z otroki in mladimi, vas vabimo, da si za svoje prostore naročite naš plakat s temo konvencije.
Pišem za pravice
Pišem za pravice poteka vsako leto in letos praznuje že svojo 20. obletnico. V nadaljevanju podrobneje predstavljamo zgoraj omenjene peticije, namenjene otrokom, in vas še enkrat prosimo k podpisu peticij. Za podpis peticij kliknite TUKAJ.
Podprite slovenske svetovalne delavke in delavce
Slovenske svetovalne delavke in delavci pomagajo našim otrokom v najrazličnejših stiskah. Vsi kdaj potrebujemo koga, ki nam prisluhne, nam nameni vzpodbudne besede, nas usmeri, potolaži ali svetuje. Ko gre za otroke in mladostnike ter zahtevna obdobja, kot sta odraščanje ali kriza zaradi covida-19, pa je posebej pomembno, da je taka podpora ne le na voljo, ampak tudi strokovna. V slovenskih vrtcih, osnovnih in srednjih šolah so otrokom v oporo šolske svetovalne delavke in delavci, ki opravljajo pedagoško, psihološko in socialno svetovalno delo. Pa vendar jih je premalo, da bi lahko zadostili vsem potrebam in podprli vse otroke in mlade, ki njihovo pomoč potrebujejo. Kaj šele, da bi imeli dovolj časa za izvajanje preventivnih dejavnosti! Večinoma lahko le »gasijo požare« in se odzivajo na že nastale stiske otrok, ki so iz leta v leto večje. Posledice šolanja na daljavo so te stiske še povečale, tudi s poglabljanjem neenakosti med otroki iz različnih socialnih okolij.
Če želite izvedeti več, vas vabimo k branju pogovora s predsednico Društva svetovalnih delavcev Slovenije, s katerim smo se povezali za to peticijo. Kliknite.
Janna Jihad
Janna Jihad je 15-letno palestinsko dekle, ki živi na Zahodnem bregu, ki je pod izraelsko okupacijo in zaznamovano s sistemsko diskriminacijo. V tem okolju so še posebej prizadeti palestinski otroci. Izraelske vojaške sile so številne ubile in ranile. Izrael se je zavezal s Konvencijo o otrokovih pravicah, da bo zaščitil pravice otrok, vendar pa to ne velja v primeru palestinskih otrok. Izraelski otroci pa so deležni zaščite in uživanja pravic, celo tisti, ki živijo v nezakonitih naseljih blizu Janne.
Ko je bila Janna stara sedem let, je izraelska vojska ubila njenega strica. Od takrat na telefonu snema in dokumentira vojaško nasilje. Njeno načelno novinarstvo je pritegnilo neželeno pozornost in postala je žrtev nadlegovanja in groženj s smrtjo. Vendar je to ni ustavilo, ne bo odnehala, dokler se ne odpravi institucionalni rasizem, katerega žrtev je palestinski narod. Janna se bori za pravice vseh palestinskih otrok.
Ciham Ali
Ciham Ali, ki je bila rojena v Los Angelesu, odraščala pa v Eritreji, je sanjala o tem, da bo postala modna oblikovalka. Toda njene sanje so se kmalu končale.
Ko je 8. decembra 2012 Ciham poskušala pobegniti iz Eritreje, je bila na sudanski meji aretirana. Zdi se, da so oblasti to naredile, da bi se maščevale za domnevno vpletenost njenega očeta v poskus državnega udara proti vladi. Devet let kasneje nihče, niti njena družina, ne ve, kje je Ciham. Zoper nje ni bila vložena obtožnica in ni bila pripeljana na sodišče.
Eritreja je znana po svoji metodi zapiranja ljudi v tako imenovane podzemne zabojnike, kjer trpijo zaradi ekstremnega mraza in vročine. Poročajo, da v takih zaporih veliko ljudi umre zaradi mučenja, lakote, okužb ali drugih zdravstvenih težav. Medtem ko so drugi otroci njenih let morda obiskovali fakulteto, je Ciham trpela neznane grozote.
Mikita Zalatarou
Do nedavnega je bil Mikita Zalatarou tipičen najstnik. Danes pa je 17-letnik, ki ima tudi epilepsijo, žrtev lažnih obtožb in mu grozi zaporna kazen.
Vse se je začelo avgusta 2020, ko je Mikita čakal prijatelja na glavnem trgu v mestu Homel v jugovzhodni Belorusiji. V bližini so potekali v večini mirni protesti, ko se je nenadoma vmešala policija. Po pričevanju Mikitinega očeta se je protestna množica začela hitro premikati, nekdo je rekel Mikiti, naj teče tudi on, kar je tudi storil.
Naslednji dan so policisti prišli k Mikiti domov in ga aretirali. Pretepli so ga in obtožili, da je prejšnji večer proti dvema policistoma metal molotovke. Med pridržanjem so proti njemu uporabili tudi elektroparalizator. Policisti so ga zasliševali brez navzočnosti odvetnika ali odgovorne odrasle osebe in ga zaprli za šest mesecev, preden so mu sodili.
Mikita je bil obsojen zaradi množičnih neredov in uporabe nezakonitih eksplozivov, vendar video dokazi ne kažejo, da bi sodeloval v nasilju. Kljub temu je sodnik Mikito obsodil na pet let v »otroškem izobraževalnem zaporu«.