Na svetu je približno 2,3 milijarde otrok, kar je skoraj tretjina celotne človeške populacije. Otroci so po zakonu opredeljeni kot mladoletniki, kar je v večini držav do 18 let.
Ne glede na starost imajo vsi otroci tako kot odrasli človekove pravice. Prav tako pa jih varuje poseben sklop pravic, to so otrokove pravice. Zapisane so v Konvenciji Združenih narodov o otrokovih pravicah iz leta 1989, to je tudi največkrat ratificirana pogodba o človekovih pravicah na svetu. Samo ena od 197 držav članic ZN te konvencije ni prenesla v svoj notranji pravni red (ratificirala) – to so ZDA.
Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah si prizadeva zaščititi otroke pred zlorabami, zagotoviti njihov razvoj ter okrepiti njihovo sodelovanje v družbi. Njen 42. člen zavezuje k izobraževanju otrok in odraslih o otrokovih pravicah, kar pa se redko dogaja. Zaradi nepoznavanja pravic so otroci pogosto izpostavljeni večjemu tveganju zlorabe, diskriminacije in izkoriščanja.
Zato Amnesty International osvešča in izobražuje o otrokovih pravicah. V Šoli človekovih pravic o njih izobražujemo učitelje_ice na Akademiji Amnesty pa pripravljamo materiale za samostojno učenje vseh.
Kako so kršene otrokove pravice?
Otrokove pravice so pogosto zlorabljene in kršene. To se lahko začne že ob rojstvu. Na primer, približno 290 milijonov otrok po svetu ob rojstvu ni bilo registriranih, zato nimajo pravne identitete ali dokaza o obstoju. Zaradi tega vse življenje ne morejo uveljavljati svojih pravic – kar pomeni, da morda ne bodo mogli hoditi v šolo, prejemati zdravstvenega varstva ali dobiti službe, ko bodo starejši. Dekleta v državah z nizkimi dohodki imajo le 50 odstotkov možnosti, da bodo kdaj imela pravno identiteto ter dostopala do pravic in storitev.
Po svetu več kot 61 milijonov otrok ne obiskuje osnovne šole. Ocenjuje se, da je vsako leto spolno zlorabljenih 150 milijonov deklet in 73 milijonov fantov. V nekaterih državah so dekleta, stara celo le devet let, prisiljena v poroko, otroci, stari šest let, pa so na kazenskih sodiščih obravnavani kot odrasli. Vsaj 330.000 otrok je vsako leto pridržanih v priporih za priseljence v 80 državah zgolj zato, ker so migranti ali begunci. Mnogi so na silo ločeni od staršev in družin.
Leta 2019 je eden od šestih otrok živel v skrajni revščini – razmerah, zaradi katerih so otroci bolj izpostavljeni nasilju v družini, otroškemu delu, spolnemu izkoriščanju, najstniški nosečnosti in otroškim porokam. Ta številka se je med pandemijo covida-19 še močno povečala.
Leta 2020 skoraj 820 milijonov otrok v šoli ni imelo možnosti umivanja rok, kar je v nasprotju z njihovo pravico do zdravja in jih izpostavlja večjemu tveganju za okužbe z različnimi boleznimi.
Na svetu je
otrok
Nauči se več o otrokovih pravicah
OPRAVI TEČAJ NA AKADEMIJI AMNESTY
Glas otrok
Eno od splošnih načel Konvencije ZN o otrokovih pravicah je, da imajo otroci pravico sodelovati – in biti slišani – pri vseh odločitvah, ki jih zadevajo.
Pravice do sodelovanja so povezane s stopnjo zrelosti otrok in veljajo temu primerno. To je namenjeno podpori njihovega razvoja, hkrati pa vsem pomaga pri sprejemanju odločitev na podlagi boljših informacij ter krepi družbo.
Tako kot odrasli imajo tudi otroci pravico izraziti svoje mnenje in mirno protestirati. Danes to pravico uporabljajo mladi in otroci po vsem svetu.
Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah
Generalna skupščina Združenih narodov je leta 1989 sprejela Konvencijo o otrokovih pravicah, s katero je priznala posebne pravice otrok in se zavzela za večjo zaščito otrok po vsem svetu.
Ta konvencija je zdaj najbolj ratificirana pogodba o človekovih pravicah na svetu: ratificiralo jo je 196 držav.
Ratifikacija je dejanje, s katerim država izrazi svojo privolitev, da jo pogodba zavezuje. To pomeni, da država to pogodbo (dokument) prenese v svoj notranji pravni red. V Sloveniji, na primer, državni zbor sprejme zakon o ratifikaciji. Če želite preveriti, ali in kdaj je Slovenija ratificirala kakšno pogodbo, preverite zbirko podatkov ZN o pogodbenih organih.
Štiri splošna načela otrokovih pravic
- Nediskriminacija: Vsi otroci imajo kadarkoli in v vseh situacijah enake pravice.
- Otrokova največja korist: Pri vseh ukrepih in odločitvah v zvezi z otrokom je treba v prvi vrsti upoštevati otrokovo korist.
- Pravica do preživetja in razvoja: Ta pravica poudarja ključni pomen zagotavljanja dostopa do osnovnih storitev in enakih možnosti, da bi otroci lahko dosegli svoj polni razvoj.
- Sodelovanje otrok: Upoštevanje stališč otrok pri politikah, odločitvah in ukrepih, ki jih zadevajo.
Dušo družbe prepoznaš po tem, kako ravna s svojimi otroki.
Nelson Mandela
Romski otroci v Sloveniji
Nacionalni inštitut za javno zdravje je leta 2018 objavil podatek, da je umrljivost romskih dojenčkov v Sloveniji kar štirikrat višja kot v ostali populaciji, umrljivost otrok od prvega do četrtega leta starosti pa kar sedemkrat višja od otrok enake starosti med neromskim prebivalstvom.
Nesprejemljivo je, da danes v Sloveniji država romskim družinam, v naseljih, ki obstajajo že desetletja, odreka možnost pitne vode. Opozarjamo, da odrekanje vode in elektrike za otroke dejansko pomeni obsodbo na neizobraženost in na revščino. Temu botruje še dejstvo, da so romska naselja ločena od ostalih (segregirana) in ker so ločeni tudi po obsegu zelo skrajšani predšolski programi za romske otroke, se romski otroci kasneje naučijo slovenščine. Vse to prispeva k temu, da mnogi ne zaključijo osnovne šole, s tem pa se njihov začaran krog revščine in izključenosti sklene.