V zadnjih letih se je v Evropi sočutje spremenilo v kaznivo dejanje. Ljudem, ki pomagajo beguncem, prosilcem za azil ali migrantom, grozijo, jih blatijo, ustrahujejo, nadlegujejo in vlačijo po sodiščih, kjer jim grozi kazen zgolj zato, ker so pomagali ljudem v stiski.
Ljudi preganjajo in nadlegujejo zaradi njihovih solidarnih dejanj, vključno z dajanjem toplih oblačil, ponujanjem zatočišča in reševanjem življenj na morju.
V najnovejšem poročilu Punishing compassion: solidarity on trial in Fortress Europe (Kaznovanje sočutja: solidarnost na zatožni klopi v Trdnjavi Evropa) Amnesty dokumentira, kako policija in tožilci zlorabljajo že tako pomanjkljive zakone proti tihotapljenju in protiteroristične ukrepe ter z njimi ukrepajo proti zagovornikom človekovih pravic, ki pomagajo beguncem, iskalcem azila in migrantom.
“Povečana osredotočenost na omejevanje in odvračanje prihodov v Evropo pomeni, da se dojema kot grožnja, če skušajo ljudje beguncem ali migrantom zagotoviti občutek varnosti ali dobrodošlice,” je dejala Elisa De Pieri, regionalna raziskovalka pri Amnesty International.
“Neuspeh evropskih držav, da bi zadovoljile osnovne potrebe beguncev in migrantov, pomeni, da se zagotavljanje nujnih storitev in podpore prepušča običajnim ljudem. S tem, ko kaznujejo ljudi, ki prevzamejo pobudo in nadomeščajo ta manko, evropske vlade tiste, ki bežijo, še bolj ogrožajo.”
Poročilo preiskuje primere zagovornikov in zagovornic človekovih pravic, ki so se med leti 2017 in 2019 na Hrvaškem, v Franciji, Grčiji, Italiji, Malti, Španiji, Švici in Združenem kraljestvu soočali z lažnimi obtožnicami. Pokaže tudi, kako se čas policije, sodni viri in zakoni, ki so namenjeni preganjanju kriminalnih tihotapskih združb, nepravično uporabljajo proti ljudem, ki pomagajo beguncem, migrantom in iskalcem azila.
“Humanitarno delo ni kriminal niti ni herojsko. Če se bo humanitarnost vzdignila na raven junaštva, obstaja nevarnost, da bo postalo normalno, da se ne pomaga. Pomagati drugim bi moralo biti absolutno normalno.” Seán Binder
Kriminalizirani, ker so nudili oblačila in zatočišče
Številni primeri v poročilu Amnesty se osredotočajo na obtožbe “omogočanje nezakonitega vstopa”, ki se uporabljajo proti posameznikom in nevladnim organizacijam v zvezi s širokim naborom humanitarnih in solidarnih dejanj.
Na primer, francoskemu gorskemu vodniku Pierru Mumberju so sodili zaradi ”omogočanja nezakonitega vstopa” v Francijo, ker je štirim iskalcem azila iz zahodne Afrike ponudil topel čaj in oblačila. Po pritožbi je bil oproščen.
Strog mejni nadzor na francoski strani Alp pomeni, da za begunce in migrante, ki jih ujamejo znotraj pasa 20 kilometrov od italijanske meje, dojemajo, da so ”nezakonito vstopili v Francijo”, in vsakdo, ki jim pomaga, tvega, da ga bodo preganjali in obsodili. Če nekoga ujamejo znotraj tega mejnega območja, je dostop do azila izjemno omejen; pogosta so prisilna vračanja brez ustreznih postopkov (push backs) v Italijo.
V Švici so ljudi, med njimi tudi pastorja, kazensko preganjali in obsodili le zato, ker so tujim državljanom ponudili zatočišče ali pomagali dostopati do mednarodne zaščite.
Razprava, ki jo v prihodnjih dneh načrtujejo v švicarskem parlamentu, bi lahko pripeljala do spremembe zakona o omogočanju nezakonitega vstopa. Amnesty International poziva k sprejemu jasnih humanitarnih izjem, ki bodo zagotovile, da nobeno dejanje solidarnosti ne bo kriminalizirano.
73-letna Anni Lanz, ki že več kot tri desetletja ščiti pravice beguncev, je bila obsojena in oglobljena, ker je brezdomnega afganistanskega prosilca za azil z ozeblinami prepeljala preko italijanske meje v Švico. Anni je vedela, da si moški obupano želi priti do sestre v Švici in da je imel po smrti žene in otroka hude težave z duševnim zdravjem.
“Ko vidiš izčrpanega človeka, ki ne more hoditi, mu ponudiš roko.” Pierre Mumber
Kaj se kriminalizira?
Foto: 73-letna Anni Lanz že več kot tri desetletja ščiti pravice beguncev.
- – Dajanje vode ljudem, ki prispejo na obalo.
- – Dajanje hrane.
- – Dajanje toplega čaja.
- – Nudenje zatočišča.
- – Prevoz izčrpanih ljudi.
- – Pomoč ljudem v gorah.
- – Spremljanje otrok na policijsko postajo.
- – Opozarjanje z lučmi avta.
- – Informiranje ljudi o njihovih pravicah.
- – Obveščanje obalne straže o ljudeh, ki se utapljajo na morju.
- – Reševanje življenj na morju.
- – Monitoring in poročanje o kršitvah človekovih pravic.
- – Protestiranje proti vračanju ljudi v pripor in mučenje.
- – Mirno demonstriranje.
- – Ustavljanje poletov, s katerimi se ljudje deportirajo.
Nadlegovanje nevladnih organizacij in kriminaliziranje reševanja na morju
Z zlorabo kazenskega prava nadlegujejo in ciljajo tudi organizacije civilne družbe. Na Hrvaškem so nevladni organizaciji Are you Syrious in Center za mirovne študije nadlegovali, ustrahovali in kazensko preganjali za “omogočanje nezakonitega vstopa”, potem ko sta zabeležili in poročali o ljudeh, ki jih je policija s prekomerno silo prisilno, brez ustreznih postopkov vrnila z meje z Bosno in Hercegovino in Srbijo.
V Italiji so proti ljudem, ki rešujejo življenja tistih, ki v za plovbo neprimernih čolnih skušajo doseči Evropo, sprožili kampanje blatenja, kazenske preiskave, jih prisilili slediti kodeksu obnašanja, ki lahko zakasni reševanje, in jih prepuščene samim sebi pustili na morju, ne da bi jim zagotovili varno pristanišče, kjer bi izkrcali rešene ljudi.
Od avgusta 2017 so italijanske oblasti večkrat zasegle plovila nevladnih organizacij, zaradi česar je bilo za reševalne operacije na voljo manj čolnov, ob tem ko se je stopnja smrtnosti na morju v letih 2018 in 2019 povečala.
Španske oblasti zlorabljajo administrativne zakone, s čimer omejujejo reševalne aktivnosti ladij nevladnih organizacij, ki jim grozijo z globami do 901.000 EUR.
Po tem, ko so ju grške oblasti aretirale, ker sta pomagala beguncem, ki so prihajali na otok Lesvos, so v predkazenskem postopku več mesecev pridržali izkušena reševalca Sarah Mardini in Seana Binderja. Še vedno čakata na sojenje na podlagi neutemeljenih obtožb, vključno z omogočanjem nezakonitega vstopa in vohunjenja.
“Javila sva se za pomoč ljudem v stiski. V zaporu bi zaradi pomoči preživelim lahko pristala za 25 let, a če me zdaj, ko vem, da bi se lahko moje življenje zaradi tega postavilo na glavo, vprašate, ali bi karkoli spremenila, vam povem, da bi znova ravnalo natanko enako.” Sarah Mardini
Zaradi glob in sodnih stroškov so zagovorniki človekovih pravic in nevladne organizacije prisiljeni preusmeriti omejen čas in sredstva od njihovega humanitarnega dela, da se lahko branijo pred neutemeljenimi obtožbami; organizacije za reševanje na morju pa tudi, da dobijo nazaj svoje ladje.
Marca 2019 se je skupina beguncev in migrantov uprla kapitanu ladje El Hiblu, ki jih je rešil iz vode, ko jih je hotel protipravno vrniti v Libijo, čeprav jim je tam grozila zelo konkretna nevarnost mučenja in drugih zlorab človekovih pravic.
Ko so prispeli na Malto, so tri najstnike, ki so bili del rešene skupine, malteške oblasti aretirale in jih obtožile ugrabitve plovila. Na podlagi nesorazmernih obtožb, tudi na podlagi zakonov proti terorizmu, jim grozi doživljenjski zapor. Doslej ni bilo še nobenih dokazov, da bi uporabili silo ali kogarkoli ogrozili.
Amnesty International poziva EU in njene države članice, naj spremenijo nacionalne zakone in pravo EU o omogočanju nezakonitega vstopa, tranzita in bivanja tako, da v definicijo kaznivega dejanja vključijo materialno korist. Na ta način bi preprečili zlorabljanje zakonov za kaznovanje dejanj iz solidarnosti in človečnosti.
Pomoč ljudem v gorah
V zasneženih Alpah, na francosko-italijanski meji, deluje človeška mreža solidarnosti, ki skuša preprečiti smrti beguncev in migrantov, ki skušajo priti iz Italije v Francijo. Ljudje v tej mreži skušajo zagotoviti, da bi se begunci in migranti zavedali vseh nevarnosti, dajo jim zemljevide, zanesljive čevlje in topla oblačila, primerna za gore, izgubljenim pa pomagajo na varno.
“Zame je pomoč del moje ljubezni do gor. Solidarnost je skrb za druge. V dolini Susa smo družina, ki si pomaga.” Cristina, prostovoljka iz Socorsso Alpino
V francoskem delu meje, v vasi Briançon, so ljudje organizirali iskanje v gorah, na smučeh ali peš, da bi poiskali begunce in mkigrante, ki bi potrebovali pomoč.
Na italijanski strani meje dejanja solidarnosti oblasti podpirajo, na francoski pa se ista dejanja kaznujejo – kot je med drugim pokazala izkušnja omenjenega Pierra Mumberja.
S katerimi ukrepi se ljudi kriminalizira?
Vlade uporabljajo serijo ukrepov:
- Kampanje blatenja.
- Represivni zakoni.
- Pravila ravnanja za NVO, ki lahko pripeljejo do zamud pri reševanju na morju.
- Kazenske preiskave.
- Neosnovane obtožbe, da morajo ljudje izgubljati čas in denar na sodiščih.
- Policijsko nadlegovanje in ustrahovanje.
- Globe.
- Prepovedi vstopa v državo.
Zagovorniki človekovih pravic si zaslužijo zaščito
Ljudje, ki delajo v podporo zaščiti človekovih pravic, so v Deklaraciji ZN o zagovornikih človekovih pravic opredeljeni kot zagovorniki človekovih pravic. V skladu z deklaracijo so države obvezane zagotavljati varno in spodbudno okolje, v katerem lahko delujejo brez strahu pred povračilnimi ukrepi.
Evropski voditelji bi morali ukrepati za uresničitev te deklaracije v okviru EU ter zagotoviti, da se nikogar ne preganja zgolj zaradi njenega ali njegovega dela za človekove pravice.
“Oblasti morajo prenehati kriminalizirati zagovornike človekovih pravic. Zgodovina ne bo naklonjeno gledala na vlade, ki obravnavajo reševanje življenj kot zločin,” je dejala Elisa De Pieri.
“Številni ljudje v Evropi so pokazali veliko več sočutja in človečnosti do ljudi, ki iščejo varnost, kot pa njihove vlade. Nezaslišano je, da zagovornike človekovih pravic ciljajo neusmiljene vlade, trdno odločene zapreti svoje meje za vsako ceno, tudi za ceno človeških življenj.”
Spomnimo še na neupravičeno nadlegovanje Pravno-informacijskega centra v Sloveniji
V poročilo Slovenija sicer ni vključena, a spomnimo, da je bil v preteklih letih pogosto tarča verbalnih napadov s strani določenih delov politike tudi Pravno-informacijski center v Sloveniji. Posebej je bilo problematično, ko ga je septembra 2018, tik pred odhodom s položaja, verbalno napadla takratna notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar. Kliknite tukaj za takratni odziv NVO in tukaj za naš ločen odziv.
Več
Celotno poročilo (v angleščini)
Povzetek poročila (v angleščini)