Seks brez privolitve je posilstvo. Tako enostavno je – tu ni nobenih sivih področij.
- Posilstvo je tudi, če je žrtev pod vplivom pijače ali opojnih substanc.
- In tudi, če gre žrtev sama z nekom domov ali nosi oblačila, ki razkrivajo telo.
- In prav tako je posilstvo, čeprav žrtev ni jasno rekla “ne” ali se ni upirala.
Le 12 od 31 evropskih držav opredeljuje posilstvo z vidika (ne)podajanja soglasja: Belgija, Hrvaška, Ciper, Danska, Nemčija*, Grčija, Islandija, Irska, Luksemburg, Malta, Švedska in Združeno kraljestvo.
V večini evropskih držav pa opredelitev posilstva še vedno temelji na modelu prisile. To pomeni, da zakonodaja za pravno kvalifikacijo posilstva zahteva dejanje prisile, uporabo sile ali grožnje s silo – ali nezmožnost obrambe. Samo v takih okoliščinah se zločin šteje za posilstvo.
Toda večina posilstev ne ustreza stereotipom “neznanca, ki skoči iz grmovja”. Ženske in dekleta** pogosto posilijo prijatelji, zakonci ali partnerji, žrtve lahko reagirajo s šokom in zmrznejo. Pogosto pri posilstvih zato tudi ni fizičnega nasilja.
* V Nemčiji so zakon spremenili leta 2016. Naredili so sicer napredek od do tedaj veljavnega modela prisile, a žal uzakonili le model “ne pomeni ne”. Spremenjena zakonodaja se ne osredotoča na manko soglasja v spolni odnos, ampak na to, da mu žrtev izrazi nasprotovanje. “Ne pomeni ne” je problematičen, saj predpostavlja, da vnaprej in vedno obstaja soglasje, razen v situacijah, ko je izrecno izraženo nasprotovanje – namesto da bi se soglasje interpretiralo kot aktivna participacija in/ali svobodno (afirmativno) podana privolitev. Po tem modelu ljudje vedno soglašajo s spolnostjo, razen če ne izrecno rečejo, da ne.
** Po zbranih podatkih je večina žrtev posilstev ženskega spola. Žrtve pa so tako cis kot transspolne ženske kot tudi osebe drugih spolov ali nebinarne osebe.
V Evropi veje veter sprememb, priložnost tudi v Sloveniji
Vseeno pa se odnosi in zakoni po vsej Evropi spreminjajo. Zadnja v vrsti držav v Evropi, ki je sprejela zakonodajo, ki opredeljuje posilstvo kot spolni odnos brez soglasja, je 17. decembra 2020 postala Danska.
K spremembam prispeva tudi pogum preživelih žrtev posilstev in njihovih zaveznic_zaveznikov, ki delijo svoje izkušnje in se zavzemajo za spremembe. Za to se jim v Amnesty iskreno zahvaljujemo.
Amnesty International je in še podpira zagovornice_ke in aktivistke_ce po vsej Evropi pri izvajanju pritiska na vlade, naj spremenijo zakonodajo, ki ureja posilstva in spolno nedotakljivost.
V Grčiji je, na primer, Amnesty s svojim zagovorništvom in kampanjo, vključno z javno obsodbo vladnega prvotno problematičnega stališča, odločilno vplivala na končni izid zakonske reforme. Prizadevanja so pritegnila pozornost medijev, posledični pritisk na vlado, ki ga je Amnesty International izvajala skupaj z zagovornicami_ki pravic žensk, pa je pripeljal do spremembe opredelitve posilstva julija 2019.
Tudi druge države, kot so Finska, Nizozemska, Švica in Slovenija, razmišljajo o reformi svojih zastarelih zakonov, da bi spolni odnosi temeljili izključno na soglasju.
Marca 2020 je španska vlada napovedala predlog zakona o spolnem nasilju, ki vi vključeval reformo pravne opredelitve posilstva, da bi bila definicija usklajena z mednarodnim pravom in standardi človekovih pravic.
Slovenija: podpišite peticijo za model “ja pomeni ja”
Po veljavnem slovenskem kazenskem zakoniku je dejanje posilstvo, če so uporabljeni nasilje, grožnje ali prisila. Ministrstvo za pravosodje sicer pripravlja spremembe, ki bodo zamenjale tak model prisile, a gre za sporne rešitve v smeri modela “ne pomeni ne”.
Zakaj predlog ministrstva ni v redu? Ker nas ne sme zanimati, ali je oseba rekla “ne”, temveč, ali je rekla “da”. Vsaka oseba se ima sama pravico odločiti, ali je pripravljena na in si želi spolni odnos. Če ni privolila aktivno in svobodno (z besedami ali dejanji), je tak spolni odnos posilstvo.
Prosimo, kliknite tukaj in podpišite peticijo pravosodnemu ministrstvu.
20 znanih ljudi iz Slovenije, ki so za model “ja pomeni ja”
Kampanja #samoJApomeniJA je skupna kampanja Amnesty International Slovenije, Društva za nenasilno komunikacijo (DNK), Društva SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja in Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij. V njenem okviru je bila izvedena spletna oglaševalska kampanja, v okviru katere so se za spremembo zakonodaje zavzeli:
David Urankar, televizijski voditelj in model. Ana Pavlič, programska direktorica Inštituta za proučevanje enakosti spolov Maribor. Ana Raščan, voditeljica, igralka in novinarka. Eva Strmljan Kreslin, direktorica javnega zavoda Mala ulica. Goran Vojnović, pisatelj in režiser. Ivjana Banić, radijska voditeljica in podjetnica. Iztok Koren, glasbenik iz skupina Širom. Janez Cerar, civilna iniciativa Dovolj.je. Jasna Zakonjšek, odvetnica. Jure Natek, športnik. Ksenija Benedetti, predavateljica za poslovno komuniciranje in protokol. Dr. Nataša Pirc Musar, odvetnica. Nika Veger, blogerka. Polona Strnad, vodja odnosov z javnostmi na Inštitutu Jožef Stefan. Tanja Postružnik Koren, televizijska ustvarjalka. Prof. dr. Tanja Repič Slavič, zakonska in družinska terapevtka. Tilen Artač, glasbenik in televizijska osebnost. Violeta Bulc, nekdanja Evropska komisarka. Vlasta Nussdorfer, nekdanja varuhinja človekovih pravic in svetovalka predsednika republike. Metka Albreht, stilistka in kostumografka.
Kliknite tukaj za več informacij o kampanji in povezave na njihove izjave.
V nadaljevanju predstavljamo nekatere evropske države, v katerih so se zakoni glede posilstva v zadnjih petih letih zaradi odločnih kampanj, ki jih pogosto vodijo in spodbujajo same_i preživele_i, spremenili na bolje.
Danska
Danski parlament je 17. decembra 2020 po dolgih letih izvajanja kampanj in pritiska skupin preživelih, ki jih je na tej poti podpirala Amnesty International, končno sprejel zakonodajo, po kateri je spolni odnos brez privolitve posilstvo. To je bilo mogoče po medstrankarskih dogovorih o spremembi kazenskega zakonika septembra.
Nova zakonodaja o posilstvu, ki temelji na privolitvi, je zgodovinska zmaga človekovih pravic v državi, kjer se je Amnesty International zavzela za spremembe. Poročilo Amnesty, objavljeno leta 2019, podrobno opisuje ovire, s katerimi se soočajo ženske na Danskem v primerih posilstva.
Raziskovalka za pravice žensk pri Amnesty International Anna Błuś pove, da so se aktivistke za ta cilj borile leta dolgo. Reforma, katere cilj je zagotoviti spoštovanje in zaščito spolne avtonomije vseh na Danskem, je velik dosežek preživelih žrtev, aktivistov, žensk in organizacij za človekove pravice.
“Sprememba zakonodaje je močan pozitiven znak, ki ga bodo morale spremljati institucionalne in družbene spremembe ter celovita izobrazba o spolnosti in odnosih, vključno s konceptom spolnosti na podlagi privolitve. Prepričani smo, da lahko Danska pod vodstvom preživelih naredi naslednji korak, da bo izpolnila svojo predstavo enakopravne države in navdihnila druge države v Evropi, da bodo sledile,” je dodala.
Kliknite za več informacij (v angleščini).
Kliknite za komentar Helle Jacobsen iz danske Amnesty International, ki je bila aktivno vključena v kampanjo (v angleščini).
Švedska
Leta 2013 je Švedsko pretresla odločitev sodišča, da oprosti tri mladeniče, obtožene, da so s steklenico vina posilili 15-letno dekle, da je zakrvavela.
Sodba je vsebovala šokantno besedilo: “Ljudje, ki sodelujejo v spolnosti, naravno drug drugemu spontano delajo stvari na telesu, ne da bi za to zaprosili za soglasje.”
Razsodba je sprožila oblikovanje novega nacionalnega gibanja, imenovanega FATTA (“Get It”), ki si je zadalo preprost cilj, da zakonodaja prepozna seks brez privolitve za posilstvo.
Pet let kasneje, maja 2018, in podkrepljeno z globalnim gibanjem #MeToo je kampanja dosegla svoj cilj. V švedskem parlamentu je bila z veliko večino sprejeta nova zakonodaja.
Skoraj dve leti po začetku veljavnosti zakona so švedski organi objavili rezultate ocene njegovega izvajanja, ki je vključevala vse primere, prijavljene, preganjane in obravnavane v letu 2019.
Novi zakon kaznuje spolni odnos in druga spolna dejanja z nekom, ki ne poda svobodnega soglasja. To je povzročilo znatno povečanje obsodb in v manjši meri pregonov v tistih primerih, ki pred spremembo sploh niso veljali za posilstva. To vključuje položaje, v katerih žrtev “zmrzne” ali pa jo napadalec preseneti in nima časa za odziv. Gre za spodbuden razvoj, ki bi sčasoma moral prispevati k večjemu dostopu do pravice za preživele.
Jeseni 2020 smo se o posledicah nove zakonodaje pogovarjali s švedsko pravnico Silvia Ingolfsdottir Åkermark (na sliki). Kliknite za intervju (v slovenščini).
Grčija
Junija 2019 je Grčija postala deveta evropska država, ki je po dramatičnem preobratu ministrstva za pravosodje v zakonu prepoznala preprosto resnico, da je spolnost brez privolitve posilstvo.
Po intenzivnih mesecih kampanj Amnesty International in ženskih skupin je ministrstvo za pravosodje junija 2019 objavilo predlog sprememb kazenskega zakonika, vključno z opredelitvijo posilstva. Vendar prvotna predlagana sprememba ni bila združljiva z mednarodnim pravom človekovih pravic in ni bila v skladu z zahtevami kampanje.
Amnesty International je stopnjevala svoja prizadevanja in objavila močno stališče, v kateri je obsodila predlog. Medtem so se ženske organizacije mobilizirale za protest pred parlamentom in kritizirale prvi predlog v medijih. O izjavi Amnesty in ogorčenju žensk so začeli poročati mednarodni mediji in sporočilo širili naprej.
Naslednji dan je pravosodno ministrstvo obrnilo ploščo in dopolnilo predlog, tako da je bil seks brez privolitve opredeljen kot posilstvo. Parlament je glasoval za spremembo nove opredelitve posilstva in nova zakonodaja je začela veljati julija 2019.
Islandija
Po letih kampanj aktivistk za pravice žensk je bil marca 2018 v islandskem parlamentu soglasno sprejet pomemben zakon, s katerim so spolni odnosi z neko osebo nezakoniti, razen če imate njeno izrecno privolitev. Po zakonu mora biti soglasje jasno in prostovoljno izraženo.
Španija
V Španiji je vlada leta 2019 napovedala, da namerava spremeniti zakonodajo, da bo spolnost brez privolitve opredeljena za posilstvo. To je bil odziv na razširjene proteste po odmevnem primeru posilstva neke tolpe, v katerem pravosodni sistem ni uspel zagotoviti pravice.
Amnesty International je tudi v tem primeru izvajala kampanjo, skupaj z aktivistkami za pravice žensk. V zelo zloglasni zadevi La Manada (Volčji trop) je bilo pet moških, obtoženih posilstva, spoznanih za krive manjšega kaznivega dejanja spolne zlorabe. Prvostopenjsko sodišče namreč ni našlo dokazov o nasilju ali ustrahovanju. Medtem ko se višje sodišče s to ugotovitvijo ni strinjalo in je obsodilo moške posilstva, je primer sprožil proteste in razkril neustreznost španskega kazenskega prava, ki trenutno spolnosti brez privolitve ne šteje za posilstvo, če ni fizičnega nasilja ali ustrahovanja.
V začetku marca 2020 je Španija končno napovedala nov predlog zakonodaje o spolnem nasilju, vključno z reformo pravne opredelitve posilstva, da bi bila usklajena z mednarodnim pravom človekovih pravic. Predlog naj bi bil osredotočen na privolitev in so ga deležniki pozdravili kot zmago preživelih posilstva. V aktivnostih je sodelovalo nešteto žensk, zagovornic in aktivistk, ki so si s svojimi protesti in uličnimi akcijami prizadevale za reforme zakonodaje, politike in prakse. A predlog zakona do danes še ni bil poslan v sprejem parlamentu.
Nizozemska
Novembra 2020 je nizozemski minister za pravosodje in varnost napovedal namero vlade, da spremeni nizozemsko zakonodajo, tako da bodo vsi spolni odnosi brez privolitve opredeljeni kot posilstva.
Po sedanji zakonodaji se dejanje ne šteje za posilstvo, če ni dokazov o prisili. Ministrova napoved je bila odziv na kritike javnosti, med drugimi Amnesty International, na prvotni predlog novega kaznivega dejanja poleg posilstva: “spolni odnos proti volji osebe”, ki bi se kaznoval s polovico kazni za posilstvo. Končno besedilo reforme bo objavljeno v 2021.
Pomen spreminjanja zakonov o posilstvu
Spreminjanje zakonov posilstva ne bo izkoreninilo, je pa ključni korak na tej poti. Pošilja močno sporočilo o tem, v kakšni družbi želimo živeti. To je družba brez posilstev, v kateri se spoštuje in ceni spolna avtonomija in telesna integriteta vseh.
Reforma zakona je lahko temeljno izhodišče za spreminjanje vedenja in stališč, vendar ga morajo spremljati tudi usklajena prizadevanja za izpodbijanje razširjenih škodljivih mitov o posilstvu in spolnih stereotipov.
S spremembo zakonov ter prizadevanji za odpravo viktimizacije žrtev in spolnih stereotipov v pravnih postopkih lahko evropske vlade zagotovijo, da bodo prihodnje generacije razumele, da je seks brez privolitve posilstvo. In da bodo storilci kaznovani.
