Agnès Callamard in Federico Borello
Ko se je svet pobral iz grozot druge svetovne vojne in se zavezal “nikoli več”, so države položile temelje za sistem mednarodne pravičnosti, ki obstaja še danes, da se odzovemo na najhujše zločine na našem planetu. Danes poskušajo Združene države Amerike ta sistem aktivno uničiti.
Trumpova administracija je 4. septembra uvedla sankcije zoper tri vodilne palestinske organizacije za človekove pravice: zoper Al Haq, ki je bil ustanovljen leta 1979 in velja za pionirsko organizacijo za dokumentiranje kršitev v okupirani Gazi in na okupiranem Zahodnem bregu; zoper Al Mezan center za človekove pravice, ki že več kot dve desetletji dosledno dokumentira kršitve prava vojne v Gazi, in zoper Palestinski center za človekove pravice, ki že dolgo nudi pravno pomoč žrtvam, še posebej iz Gaze.
Junija je Trumpova administracija uvedla sankcije tudi zoper še eno od vodilnih palestinskih organizacij na področju človekovih pravic, Addameer, v okviru drugega niza ukrepov.
Gre za del širših politik Trumpove administracije, naperjenih zoper vse, ki podpirajo, da se doseže pravičnost za Palestinke in Palestince. Uradni razlog za septembrske sankcije je, da so sankcionirane organizacije pomagale Mednarodnemu kazenskemu sodišču pri njegovi preiskavi ravnanj Izraela “brez izraelskega soglasja”. A ameriška vlada je ukrepe uperila tudi zoper zaposlene na Mednarodnem kazenskemu sodišču, ki je odprlo preiskavo zaradi obtožb hudih zločinov, ki naj bi jih izvršile izraelske sile v Gazi; in ki je izdalo naloga za aretacijo za predsednika vlade Benjamina Netanjahuja in nekdanjega ministra za obrambo Yoava Gallanta, ki sta obtožena hudodelstev zoper človečnost in vojnih hudodelstev. Ameriška administracija je uvedla sankcije zoper tožilca Mednarodnega kazenskega sodišča, njegovega namestnika in namestnico ter zoper šest sodnikov in sodnic, pa tudi zoper Francesco Albanese, posebno poročevalko ZN o stanju človekovih pravic na okupiranem palestinskem ozemlju.
Onkraj ukrepov zoper Palestinke in Palestince vidimo, da Trumpova administracija spodkopava vladavino prava, zaščite človekovih pravic in mednarodno pravičnost, ki so hrbtenica svetovnega reda, utemeljenega na mednarodnem pravu. Ameriška administracija je zmanjšala financiranje Združenih narodov in zagrozila s še več rezi, ob tem da ne sodeluje več s Svetom ZN za človekove pravice. Nenadoma je končala skoraj vso mednarodno pomoč, ki je podpirala tako zagovornike človekovih pravic kot nudila humanitarno pomoč, ki je reševala življenja po vsem svetu. Zmanjšanje financiranja oddelka ameriške vlade za demokracijo, človekove pravice in delavstvo ter pisarn za begunce, ženske in globalno pravičnost je še dodatno zmanjšalo ameriško zavezanost človekovim pravicam.
Al Haq, Al Mezan in Palestinski center so nagrajene organizacije, ki v izjemno težkih okoliščinah opozarjajo na kršitve človekovih pravic in okoljskega prava, ki jih izvajajo izraelske in palestinske oblasti, oborožene skupine in podjetja. So glas palestinskih žrtev, da se krepi moč zgodb o krivicah, ki bi drugače ostale neslišane.
Te organizacije so nadaljevale svoje pogumno delo v Gazi tudi v zadnjih dveh letih. Al Mezan in Palestinski center delujeta v Gazi in Al Haq, ki ima sedež v Ramali na Zahodnem bregu, ima prav tako svoje sodelavce tam. Soočeni so bili z bombardiranjem, ki je ubilo in poškodovalo sodelavce in stotine njihovih sorodnikov, kot tudi s stradanjem in prisilnim razseljevanjem. Sedmega septembra je izraelsko bombardiranje popolnoma uničilo visoko stolpnico, kjer je bil sedež Palestinskega centra za človekove pravice. Pisarne Al Mezana po celi Gazi so bile poškodovane in uničene tekom leta 2024.
Vlade morajo obsoditi poskuse, da se spodkoplje neodvisnost Mednarodnega kazenskega sodišča in da se utiša vse, ki dokumentirajo kršitve.
Sankcije ZDA ne bodo zgolj zmotile ključnega dela, ki ga te organizacije še vedno zmorejo opravljati, ampak bodo tudi zastrašujoči signal vsem zagovornikom človekovih pravic, katerih delo se dotika močnih sil in njihovih zaveznikov. Palestinske organizacije so glasno podpirale preiskavo Mednarodnega kazenskega sodišča glede izraelskih ravnanj in tudi same oddale gradivo pisarni tožilstva.
Organizaciji, kjer delava, Amnesty International in Human Rights Watch, že desetletja tesno sodelujeta s temi organizacijami in skladno z našimi dolgoletnimi in neodvisnimi mandati, da dvignemo glas za zaščito človekovih pravic, lahko potrdiva, da je njihovo delo nenadomestljivo za skupnost zagovornikov človekovih pravic ne samo v regiji ampak mednarodno.
Gre za delovanje širokega globalnega gibanja, ki si prizadeva za pravičnost za žrtve kršitev človekovih pravic in za preživele. Zaupanja vreden sistem mednarodne pravičnosti, ki se odziva na genocid, vojna hudodelstva in hudodelstva zoper človečnost, je nujni gradnik spoštovanja do človekovih pravic. Mednarodno kazensko sodišče je osrednji temelj tega sistema. Ustanovljen z dogovorom iz leta 1998, gre za institucijo zadnje priložnosti. Vlade so imele namen uresničiti zavezo “nikoli več” po drugi svetovni vojni prav z delovanjem takih stalnih institucij. Sistem ni popoln, a njegova zmožnost, da zahteva odgovornost tudi tistih na najvišjih položajih moči, lahko pomaga končati ponavljajoče se kršitve. In ta moč prava in pravičnosti je sedaj ogrožena.
Nadaljnje sankcije in druga ravnanja ZDA, vključno s širitvijo sankcij na sodišče kot celoto, bi ogrozile pravice žrtev po vsem svetu. Vlade bi zato morale narediti, kar sedanji trenutek zahteva od njih, in zaščititi sistem, ki so ga zgradile.
Ko je Izrael označil vodilne organizacije za človekove pravice, vključno z Addameerjem in Al Haqom za “teroristične organizacije” leta 2021, je devet članic EU te oznake zavrnilo kot neutemeljene. Takratni odpor je zelo verjetno pomembno vplival na to, da Izrael tedaj ni nadaljeval v začrtani smeri.
Do sedaj vlade previdno lovijo ravnotežje s svojim odzivi na ameriške sankcije iz strahu, da bi to izzvalo Trumpovo administracijo. To je napačna strategija in popolnoma neskladna z nujnostjo sedanjih razmer.
Vlade morajo obsoditi poskuse, da se spodkoplje neodvisnost Mednarodnega kazenskega sodišča in da se utiša vse, ki dokumentirajo kršitve. Uporabiti morajo regionalno in nacionalno zakonodajo, kot so pravila EU o blokiranju neupravičenih sankcij, ki omogočajo izničenje učinkovanja tujih zakonov znotraj EU, s čimer se lahko zmanjša posledice ameriških sankcij zoper zaposlene na sodišču. Vsi, ki so pomagali vzpostaviti Mednarodno kazensko sodišče in ki zatrjujejo, da zagovarjajo vrednote, ki jih sodišče predstavlja, morajo sedaj dejansko ukrepati, da jih zaščitijo.
Agnès Callamard je generalna sekretarka Amnesty International. Federico Borello je izvršni direktor Human Rights Watch.
Članek je bil prvotno objavljen v angleščini v časopisu The New York Times.