Komentar Nilsa Muižnieksa, direktorja Amnesty International za Evropo, med letoma 2012 in 2018 Komisarja Sveta Evrope za človekove pravice.
Junija so Združeni narodi opozorili na »senčno pandemijo« covida-19: globalni porast nasilja v družini.
Po vsem svetu prihaja do porasta poročanja o nasilju nad ženskami in dekleti med zaprtjem in drugimi omejevalnimi ukrepi za zajezitev koronavirusa. Veliko žensk in deklet je namreč z ljudmi, ki jih zlorabljajo, bodisi ujetih doma bodisi nimajo lahkega dostopa do zaščite in podpornih storitev.
Na Poljskem pa lahko situacija za ženske in dekleta postane še bolj nevarna, potem ko je pravosodni minister Zbigniew Ziobro minuli konec tedna napovedal predlog umika države iz Istanbulske konvencije.
Ta pogodba, katere namen je preprečevanje nasilja nad ženskami, vključno z nasiljem v družini, predstavlja mejnik v Evropi. Poljski minister je dejal, da je konvencija »škodljiva«, ker vsebuje »elemente ideološke narave«, da je treba v šolah otroke učiti o spolu. Kritiki opozarjajo, da ta jezik prikriva večjo željo poljske vlade po ponovni krepitvi patriarhata ob demoniziranju pravic žensk in enakosti spolov.
Poljski predsednik vlade je danes dejal, da bi o konvenciji moralo presojati ustavno sodišče, da preveri, ali je v skladu s poljsko ustavo. To bo morda zakasnilo odločitev, a kljub temu gre za zaskrbljujoč razvoj dogodkov, zlasti zato, ker je neodvisnost sodišča visoko kompromitirana.
Foto: #WomensStrike, gibanje za pravice žensk, je po celotni Poljski organiziralo proteste proti predlogu vlade, da se umakne iz Istanbulske konvencije, ki jo je Poljska ratificirala leta 2015. Varšava, 24. julija 2020.
Vladajoča stranka Zakon in pravičnost (PiS) in njene koalicijske partnerice so tesno povezane s katoliško cerkvijo in si aktivno prizadevajo za neokonzervativno družbeno agendo. Že vrsto let njihovo napačno predstavljanje pravic žensk in enakosti spolov kot »ideologije spola«, kot to imenujejo, spodbuja napade na pravice LGBTI oseb. Istanbulska konvencija je že dolgo tarča populistov, ki zagovarjajo ministrovo lažno trditev, da predstavlja grožnjo »tradicionalnim družinskim vrednotam.«
Za temi besedami stoji temeljni prezir do pravic žensk, deklet in LGBTI oseb. Umik iz konvencije bi bil nevaren ukrep s katastrofalnimi posledicami za milijone žensk in deklet ter za organizacije, ki dajejo nujno podporo preživelim spolnega in intimnopartnerskega (družinskega) nasilja. Pošilja se signal, da njihovo dobro počutje in varnost nista vredni zaščite. Šlo bi tudi za korak nazaj, prepovedan z mednarodnim pravom človekovih pravic.
Uradne statistike, ki so sicer nepopolne, kažejo grozljivo sliko. Številke iz leta 2019: več kot 65.000 žensk in 12.000 otrok je na Poljskem bodisi prijavilo nasilje v družini bodisi se je ugotovilo, da so mu bili podvrženi. V tem letu so odprli preiskavo le glede 2527 posilstev; nevladne organizacije ocenjujejo, da je odstotek prijavljenih posilstev izjemno nizek. Nedavna evropska raziskava je pokazala, da Poljakinje prijavijo manj primerov nasilja v družini kot v drugih državah EU. Kot je pokazala raziskava Amnesty International v Evropi, je ta nizka raven prijave policiji povezana s pomanjkanjem zaupanja v pravosodni sistem in strah žrtve, da se ji ne bo verjelo.
Vse od izbruha covida-19 zaradi zaprtja in drugih omejevalnih ukrepov linije za pomoč in varne hiše za ženske po vsej Evropi poročajo o alarmantnem porastu klicev žensk, ki so v nevarnosti nasilja. Poljska ni izjema. Medtem ko so omejitve lahko potrebne za nadzor širjenja virusa, bi se morale države odzvati tudi z ustreznimi ukrepi za zagotavljanje varnosti žensk in deklet. Umik iz konvencije je popolno nasprotje tega.
Velika večina evropskih držav podpisnic Istanbulske konvencije
Istanbulska konvencija daje ženskam in dekletom nekatere nujne oblike zaščite. Je prva evropska pogodba, ki specifično obravnava nasilje nad ženskami in nasilje v družini. Pokriva vse oblike nasilja na podlagi spola. Države, ki so jo ratificirale, vključno s Poljsko, so obvezane zaščititi in podpirati preživele tega nasilja. Vzpostaviti morajo tudi storitve, kot so telefonske linije za klice v sili, varne hiše, zdravstvene storitve, svetovanja in pravno pomoč.
Istanbulsko konvencijo je doslej podpisala velika večina evropskih držav in tudi EU kot celota; 34 držav jo je tudi že ratificiralo. Zgolj v letu 2018 je začela veljati v devetih državah (Ciper, Estonija, Grčija, Hrvaška, Islandija, Luksemburg, Nemčija, Severna Makedonija in Švica), leta 2019 pa jo je ratificirala tudi Irska, in sicer po zgodovinskem referendumu, ki je v tej državi odpravil skoraj popolno prepoved splava.
A v nekaterih država je želja po umiku iz konvencije visoko na dnevnem redu. Na primer, v Turčiji skupine za pravice žensk izražajo skrb zaradi krepitve zahtev po umiku iz konvencije, o čemer naj bi izvršni odbor vladajoče stranke razpravljal 5. avgusta, kar se dogaja v času, ko mediji poročajo o več brutalnih umorih žensk, ki so jih zagrešili moški.
V drugih državah, na primer v Bolgariji in na Slovaškem, nazadnje pa tudi na Madžarskem je parlamenti niso ratificirali, in sicer zaradi napačnega razumevanja ideje »spola« in načrtnega ignoriranja škodljivih posledic spolnih stereotipov v družbi, ki postavljajo ženske in dekleta v nevarnost nasilja.
Zaradi podobnih napačnih predstav se vleče ratifikacija konvencije v Ukrajini, kjer se slabo uresničuje obstoječa zakonodaja za boj proti nasilju v družini. Čeprav ratifikacija konvencije ni na dnevnem redu ukrajinskega parlamenta, v državi o tem razpravljajo, potem ko je več kot 25.000 ljudi podpisalo peticijo, s katero predsednika pozivajo, naj sproži ratifikacijo.
Leta 2018 je bolgarsko ustavno sodišče razsodilo, da konvencija ni v skladu z njihovo ustavo ter s tem še utrdilo škodljive zmotne predstave o obsegu konvencije in njeni naravi.
Porast nasilja v družini med pandemijo covida-19 je zelo izostril potrebo po tem, da vlade po vsem svetu okrepijo zaščito pravic žensk in deklet.
Če se Poljska odloči za popolno nasprotje tega, bo poslala skrb vzbujajoče sporočilo, da ženskam in dekletom zagotavljati življenje brez nasilja več ni prioriteta.
Komentar je v angleščini objavljen na Euronews (kliknite).
Več
Slovenija je prav tako pogodbenica Istanbulske konvencije, in sicer jo je slovenski državni zbor ratificiral decembra 2014.
Celoten naziv Istanbulske konvencije je Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima. Vas zanima več? Kliknite tukaj.
Z ratifikacijo država nek mednarodni dokument (npr. konvencijo), ki ga je podpisala, prenese v svoj notranji pravni red.