Nejasne in nasprotujoče si izjave iranskih oblasti o domnevni razpustitvi iranske moralne policije ne smejo zavajati mednarodne skupnosti glede nenehnega nasilja nad ženskami in dekleti, ki je del zakonov o obveznem zakrivanju in ga podžiga nekaznovanost tistih, ki jih nasilno izvajajo.
Med tiskovno konferenco 3. decembra 2022 je iranski generalni tožilec Mohammad Jafar Montazeri dejal: »Moralna policija nima nobene povezave s pravosodjem in zato jo je [organ], ki jo je ustanovil, zaprl.« Nato je preoblikoval izjavo in dodal: »Sodstvo bo še naprej urejalo vedenje ljudi v družbi,« kar nakazuje, da se bo policijski nadzor nad ženskimi telesi v skladu z zakoni o obveznem zakrivanju nadaljeval. Državni mediji so naslednji dan poročali, da nobena uradna oblast v Islamski republiki Iran ni potrdila ukinitve moralne policije.
Dokler ne bodo razveljavljeni vsi zakoni in predpisi, ki so povzročili aretacijo in smrt Mahse Amini v priporu, se bo nasilje nad milijoni žensk in deklet v Iranu nadaljevalo.
Heba Morayef, Amnesty International
»Izjava generalnega državnega tožilca je bila namerno nejasna in ni omenila pravne in politične infrastrukture, ki ohranja prakso obveznega zakrivanja za ženske in dekleta. Če rečemo, da moralna policija nima nič opraviti s sodstvom, izkrivljamo resničnost, da sodstvo že desetletja omejuje ženske in dekleta z žaljivimi in diskriminatornimi zakoni o obveznem zakrivanju. V Iranu in po svetu so ljudje ogorčeni nad to skrajno obliko diskriminacije in nasiljem na podlagi spola v tej državi. Iranske oblasti pa preprosto prelagajo odgovornost druga na drugo, da bi se ji izognile.«
Kaj je moralna policija?
Iranska moralna policija je oddelek državne policije, ki je v pristojnosti ministrstva za notranje zadeve. Kljub izjavi generalnega državnega tožilca, ki poskuša oddaljiti sodstvo od moralne policije, se po iranskem zakoniku o kazenskem postopku policijski uradniki štejejo za pravosodne uradnike (zabetan-e qazai), ki lahko izvajajo aretacije in zasliševanja pod nadzorom in navodili tožilca.
Moralna policija nadzoruje celotno žensko populacijo. Nadzor nad telesi žensk pa ni omejen le na državne organe. Iranski žaljivi, diskriminatorni in ponižujoči zakoni o prisilnem zakrivanju omogočajo tudi nedržavnim akterjem, da v javnosti vsakodnevno nadlegujejo in napadajo ženske in dekleta.
Zakoni o prisilnem zakrivanju kršijo celo vrsto pravic, vključno s pravicami do enakosti, zasebnosti ter svobode izražanja in prepričanja. Prav tako ponižujejo ženske in dekleta, jim jemljejo dostojanstvo, telesno avtonomijo in lastno vrednost.
Po 638. členu iranskega islamskega kazenskega zakonika se vsako dejanje, ki se šteje za »žaljivo«, kaznuje z zaporno kaznijo od 10 dni do dveh mesecev ali 74 udarci z bičem. Pojasnilo člena navaja, da se ženske, ki so v javnosti vidne brez rute, kaznuje z zaporom od 10 dni do dveh mesecev ali z denarno kaznijo. Zakon velja za deklice, stare od devet let, kar je najnižja starost za kazensko odgovornost deklet v Iranu. V praksi so oblasti uvedle obvezno zakrivanje za deklice od sedmega leta, ko začnejo osnovno šolo.
»Pomembno je vedeti, da protestniki_ce v Iranu ne pozivajo le k ukinitvi moralne policije, temveč k novemu političnemu in pravnemu sistemu, ki bo spoštoval njihove osnovne človekove pravice in svoboščine. Ljudska vstaja, ki poteka po vsem Iranu, odraža vsedržavni bes zaradi desetletij zatiranja iranskega ljudstva. Mnogi od njih so bili nezakonito ubiti zgolj zato, ker so si želeli svobode, demokracije in človekovih pravic,« je še dodala Heba Morayef.