V zadnjem letu je zaradi covida-19 umrlo najmanj 17.000 zaposlenih v zdravstvu, je pokazala nova analiza, ki smo jo pripravili Amnesty International, Public Services International (PSI) in UNI Global Union. Organizacije smo ob tem pozvale k urgentnim ukrepom za pospešitev cepljenja milijonov zdravstvenih delavcev in delavk po vsem svetu.
Nujen poziv je prišel v času, ko se še naprej povečujejo globalne neenakosti pri dostopu do cepiv. Do sedaj so več kot polovico svetovnih odmerkov prejeli v samo 10 bogatih državah, kar predstavlja manj kot 10 odstotkov svetovnega prebivalstva, medtem pa več kot 100 držav ni cepilo niti ene same osebe.
Ker naj bi številne revnejše države v prihodnjih tednih in mesecih prejele prve odmerke cepiv, smo omenjene organizacije pozvale vlade, naj v svoje distribucijske načrte vključijo vse zdravstvene delavce, vključno s tistimi, ki jih v pandemiji pogosto niso upoštevali. To so, na primer, ljudje, ki opravljajo storitve čiščenja, zdravstveno dejavnost na terenu v skupnostih ali socialno delo. To bi reševalo življenja in zagotovilo varne delovne pogoje.
“Da vsakih 30 minut zaradi covida-19 umre ena oseba, zaposlena v zdravstvu, je tragedija in krivica. Zdravstveni delavci po vsem svetu so tvegali lastna življenja, da bi ostale zaščitili pred covidom-19, pri čemer pa jih je vse preveč ostalo nezaščitenih in so plačali najvišjo možno ceno.”
Steve Cockburn, vodja programa za ekonomsko in socialno pravičnost pri Amnesty International
“Vlade morajo zagotoviti zaščito pred covidom-19 vsem zdravstvenim delavcem povsod. V času pandemije so tvegali lastna življenja, sedaj bi morali imeti prednost pri cepljenju. Nujno je treba ukrepati, da se odpravijo velike globalne neenakosti pri dostopu do cepiv, tako da bo zaposlen v zdravstveni dejavnosti v neki skupnosti v v Peruju zaščiten enako kot zdravnik v Združenem kraljestvu.
Organizacije so analizirale razpoložljive podatke, ki so jih objavile vlade, sindikati, mediji in organizacije civilne družbe v več kot 80 državah. Te številke so verjetno precej podcenjene, saj številne vlade uradnih podatkov ne zbirajo ali pa to delajo necelovito.
Prezrti in nezaščiteni
Nevarni delovni pogoji in pomanjkanje zaščitne opreme so v pandemiji povzročili velike težave zdravstvenim delavcem po vsem svetu, zlasti v njenih zgodnjih fazah. Amnesty International je v poročilu julija 2020 ugotovila pomanjkanje ustrezne zaščitne opreme v skoraj vseh od 63 opazovanih držav. Nekatere skupine so bile še posebej odrinjene, v nekaterih državah, vključno z Malezijo, Mehiko in ZDA, pa so čistilkam_cem, pomožnemu osebju in zaposlenim v socialnem varstvu grozili ukrepi, vključno z odpuščanjem in aretacijo, ko so zahtevali zaščitno opremo in varne delovne pogoje.
V precejšnjem številu držav je bilo zanemarjanje zdravstvenih delavcev stalnica pandemije. Zaradi covida-19 je do sedaj v ZDA umrlo najmanj 1576 zaposlenih v domovih za ostarele. V Združenem kraljestvu je v letu 2020 umrlo 494 socialnih delavcev; vladni podatki kažejo, da je za tiste, ki delajo v domovih za starejše in v centrih v skupnosti, več kot trikrat bolj verjetno, da bodo umrli zaradi covida-19 kot ljudje v splošni delovni populaciji.
Nedavno poročilo UNICARE, sektorja UNI Global Union, pa je pokazalo, da so imeli zaposleni v socialnem varstvu, ki delajo v različnih okoljih, preko začasnih delovnih pogodb in v ustanovah z nižjim razmerjem med osebjem in številom postelj, višjo stopnjo okužb in smrti.
“Te smrti so grozljive, katastrofalne in odražajo le del dejanske cene, ki jo pandemija terja od zdravstvenih delavcev po vsem svetu. Virus ne razlikuje med kirurginjo in delavcem v domovih za ostarele ali asistentom na domu, prav tako ne bi smel naš pristop k cepljenju, zaščitni opremi in varnostnim protokolom za negovalce, izpostavljene covidu-19,” je dejala Christy Hoffman, generalna sekretarka UNI Global Union.
“Naš odziv na covid-19 mora spodbuditi temeljne spremembe v oskrbi, sicer se bodo ponovile neenakosti, ki so po nepotrebnem ogrozile toliko življenj.”
Neenako cepljenje
Medtem ko imajo visoko izpostavljeni zdravstveni delavci prednostno cepljenje v nacionalnih načrtih razdelitve večine držav, globalne neenakosti pri dostopu do cepiv pomenijo, da v več kot 100 državah niti en zdravstveni delavec še ni prejel cepiva.
Tako zaposleni v zdravstvu v nekaterih državah, ki so začele s programi cepljenja, tvegajo, da bodo zamudili prednostno razvrstitev ali pa bodo prisiljeni počakati: zaradi pomanjkanja oskrbe, težav pri izvajanju, ozkih opredelitev, kdo vse je zdravstveni delavec …
Nujno je, da vlade v svojih načrtih za razdelitev cepiv dajo prednost vsem zdravstvenim delavkam in delavcem, ki so visoko izpostavljeni virusu. V podporo kampanji People’s Vaccine Amnesty International, Public Services International (PSI) in UNI Global Union vlade pozivajo, naj sprejmejo nujne ukrepe za povečanje globalne oskrbe s cepivi z vlaganjem v proizvodne zmogljivosti in zagotavljanjem, da proizvajalci cepiv delijo svoje tehnologije in znanje, da bi se vsem zagotovil odmerek cepiva.
“Vse vlade morajo biti sposobne čimprej pridobiti in uporabiti cepiva proti covidu-19 za nas in naše skupnosti. Zdravstveni delavci bodo resnično varni šele, ko bodo tudi vsi ostali zaščiteni.”
Pojasnilo spodnjemu zemljevidu:
Trenutno ni sistematičnega globalnega spremljanja tega, koliko delavk_delavcev v zdravstvu je umrlo, potem ko so zboleli za covidom-19. Amnesty International je zbrala in analizirala različne podatke, ki so na voljo za več kot 70 držav sveta. Glede na stanje 5. marca 2021 kaže, da je v svetu zaradi covida-19 umrlo najmanj 17.000 zdravstvenih delavcev. Prosimo vas, da podatke ne uporabljate za neposredno primerjavo med državami, saj države uporabljajo različne metode zbiranja podatkov, imajo različne definicije, kdo je zdravstveni delavec itd. Le nekatere države zbirajo celovite podatke, večina pa ne. Številke so tako verjetno veliko višje. Številke tudi ne kažejo delež smrtnosti glede na celotne populacije.