V julija začeti vojaški ofenzivi Izraela na Gazo je bilo v napadih ubitih več kot 2.100 Palestincev, večina civilistov, med njimi okoli 500 otrok. Več kot 10.000 ljudi je bilo poškodovanih. Izraelska vojska je bombardirala civilne domove na več območjih Gaze – več kot 17.000 jih je bilo uničenih ali hudo poškodovanih, zaradi česar je na tisoče ljudi ostalo brez doma. Napadla je tudi bolnišnico ter šole.
Palestinske oborožene skupine so na drugi strani na območje Izraela neselektivno izstreljevale rakete (torej ne da bi razlikovale med civilnimi in vojaškimi tarčami). Izrael je izgubil 65 vojakov, ubitih je bilo šest civilistov.
Amnesty International situacijo na Zasedenih palestinskih ozemljih redno spremlja, tudi med zadnjimi spopadi.
Med zadnjim konfliktom smo mednarodno skupnost smo pozivali k embargu na orožje obema stranema konflikta in k neodvisni preiskavi ZN vseh kršitev mednarodnega humanitarnega prava in prava človekovih pravic med konfliktom.
Hvala vsem, ki ste na našo pobudo z zgornjimi zahtevami pisali slovenskemu ministru za zunanje zadeve, Karlu Erjavcu.
V odsotnosti embarga, pa smo tudi posamezne države pozvali, naj nemudoma ustavijo vse transferje orožja v Izrael in Gazo. Obstaja namreč močan sum, da bo to orožje uporabljeno za napade na civiliste in druge hude kršitve mednarodnega humanitarnega prava in prava človekovih pravic.
Ker v Izrael izvaža Slovenija, smo ministra za obrambo Romana Jakiča pozvali, naj Slovenija nemudoma sprejme odločitev o ustavitvi nadaljnjega izvoza orožja in druge vojaške opreme v Izrael. Preko naše spletne strani je apel ministru poslalo skoraj 1.300 posameznic in posameznikov. Hvala vsem, ki ste pisali.
V nadaljevanju si preberite več o slovenskem izvozu orožja v Izrael, o odzivu ministrstva za obrambo na naš poziv k ustavitvi izvoza ter našem odgovoru nanj.
Kako naprej po prekinitvi ognja?
Obe strani morata odgovarjati za svoje kršitve mednarodnega prava.
Izrael mora odpraviti sedemletno blokado Gaze, ki predstavlja kolektivno kazen za prebivalce Gaze ter narediti vse kar je potrebno, da prepreči nadaljnje neselektivne ali drugače nezakonite napade na civiliste.
Hamas in druge oborožene skupine morajo narediti vse potrebno, da preprečijo nadaljnje raketno obstreljevanje civilistov in druge kršitve mednarodnega humanitarnega prava.
Izrael mora takoj ustaviti svoj načrt razlastitve 400 hektarjev zemlje na Zahodnem bregu. Načrti za razlastitev, ki jo je Izrael napovedal 30. avgusta, bi direktno vplivali na vsaj 5 palestinskih vasi na območju Betlehema. Ne samo, da je razlastitev nezakonita po mednarodnem pravu, ampak tudi vodi do množičnih kršitev človekovih pravic Palestincev. Poročila, da Izrael odvzem zemlje opravičuje kot odziv na umor treh izraelskih najstnikov letos junija, kaže, da gre za dejanje kolektivnega kaznovanja in da se Izrael vedno bolj oddaljuje od svojih obveznosti po mednarodnem pravu.
1. Med konfliktom je slovenskemu ministru za obrambo in predsednici vlade z zahtevo, da Slovenija preneha z izvozom orožja v Izrael, pisalo kar 1.280 posameznikov iz Slovenije.
Ko Mednarodno pogodbo o trgovini z orožjem ratificira 50 držav in bo nova vlada delovala, bomo nadaljevali z našim prizadevanjem proti vsem transferjem orožja z države, kjer obstaja močan sum, da bo to orožje pripomoglo k kršitvam mednarodnega humanitarnega prava, kot so na primer napadi na civiliste.
Akciji #CiviliansUnderFire so se pridružili posamezniki iz vsega sveta.
Na dlan so napisali “STOP”, se fotografirali, fotografijo objavili z napisom #CiviliansUnderFire na svoji FB strani in s tem od izraelskih oblasti in palestinskih oboroženih skupin zahtevali, naj takoj prenehajo z napadanjem civilistov, ujetih v konflikt.
Izraelska vojska uporablja tudi orožje iz Slovenije
Na hude kršitve mednarodnega humanitarnega prava in prava človekovih pravic Izrael, Hamas in druge palestinske oborožene skupine uporabljajo orožje ali strelivo ter drugo vojaško opremo, ki so jo kupile ali drugače pridobile od drugih držav, med njimi tudi Slovenije. Več o tem najdete v nadaljevanju te strani.
Med leti 2004 in 2013 je bilo po podatkih ministrstva za obrambo iz Slovenije v Izrael izvoženih za skoraj 6 milijonov evrov orožja in druge vojaške opreme. Med njimi so bile naprave za vodenje ognja, deli za kopenska vozila, gladkocevno orožje, strelivo in vojaški eksplozivi.
Tudi za letos je še načrtovan izvoz rezervnih delov za vojaška vozila v vrednosti 103.020 evrov.
Podatke o tem, kaj in koliko izvaža v Izrael Slovenija, lahko najdete v: Tabela: Izvoz orožja v Izrael, ki vsebuje podatke za leta 2004 – 2013.
V začetnih letih, za katere imamo podatke, smo v Izrael izvozili kar med 35 in 50% vsega našega izvoza orožja, zdaj pa se giblje okoli 15% in obsega okoli pol milijona evrov letno. Natančne podatke najdete v tabeli, ki je bila pripravljena na podlagi javno dostopnih podatkov ministrstva za obrambo.
Ker obstaja močan sum, da bo to orožje uporabljeno za napade na civiliste in druge hude kršitve mednarodnega humanitarnega prava in prava človekovih pravic, smo ministra za obrambo g. Jakiča pozvali naj Slovenija nemudoma sprejme odločitev o ustavitvi nadaljnjega izvoza orožja in druge vojaške opreme v Izrael. Več si preberite v nadaljevanju te strani ali v sporočilu za javnost “Izraelska vojska uporablja tudi orožje iz Slovenije” (pdf, 30.7.2014).
Ministrstvo za obrambo se je na naš poziv in na poziv državljanov, ki so poslali spodnji apel, odzvalo z dvema pojasniloma.
V svojem pojasnilu glede za letos predvidene prodaje orožja, ki še ni realizirana, MORS zatrjuje, da gre za rezervne dele vojaških vozil, ki niso vitalni deli vojaškega orožja. V Amnesty International ob tem izpostavljamo, da vojaška vozila so uporabljena za vojskovanje v kopenskih napadih. To pomeni, da lahko prispevajo k zlorabam človekovih pravic, kot so na primer napadi na civiliste in civilne objekte, do katerih prihaja v Gazi.
Mednarodna pogodba o trgovini z orožjem, ki jo je Slovenija ratificirala spomladi, poleg konvencionalnega orožja in streliva prepoveduje tudi prepoved izvoza delov in sestavnih delov, ki zagotavljajo sestavitev konvencionalnega orožja, če se ve, da bodo predmeti lahko uporabljeni za izvajanje ali pomoč pri hudih kršitvah humanitarnega prava, napadih na civiliste in civilne objekte ali drugih vojnih zločinih.
Ministrstvo tudi zatrjuje, da pri podeljevanju izvoznih dovoljenj dosledno upoštevajo kodeks obnašanja izvoza vojaškega orožja in opreme in izrecno omenjajo Skupno stališče EU 2008/944/SZVP. Poudarjajo tudi, da bodo tudi v prihodnje vsak nadaljnji izvoz obravnavali posamezno. To vsekakor pozdravljamo, a skladno s tem skupnim stališčem bi država morala zavrniti izdajo izvozne licence, če:
- obstaja jasna nevarnost, da bi lahko bila vojaška oprema uporabljena za resne kršitve mednarodnega humanitarnega prava
- bi vojaška oprema privedla do spopadov, jih podaljšala ali poostrila.
Glede na zgodovino izraelsko-palestinskega konflikta ter dostopne informacije o dosedanjih kršitvah mednarodnega humanitarnega prava se zdi, da Slovenija k izdaji dovoljenj ni pristopila z zadostno previdnostjo in upoštevanjem omenjenih pravil. Naj spomnimo le, da je Goldstonovo poročilo za spopad na prelomu let 2008/09, ki so ga potrdili ZN, ugotovilo uporabo nesorazmerne sile, civilnih tarč in uničenje civilne infrastrukture.
Pozdravljamo namero ministra za obrambo da od ministrov, katerih resorji sodelujejo v Komisiji za nadzor prometa z vojaškim orožjem in opremo ter prenosa obrambnih proizvodov (Komisija), pridobi mnenje o odločitvi, da se v prihodnje zaostrijo merila za izdajo dovoljenj za izvoz vojaške oborožitve, pri kateri je najmanjša možnost posredne ali neposredne uporabe v napadih na civilno prebivalstvo.
Ministrstvo za obrambo in Komisijo pozivamo, naj ob nadaljnjih odločanjih o izdaji izvoznih dovoljenj dobro preuči tveganja, da bi se orožje ali vojaška oprema (vključno z rezervnimi deli) uporabila za oz. pripomogla h kršitvam prava človekovih pravic in humanitarnega prava, ter odloči v skladu z določili Mednarodne pogodbe o trgovini z orožjem.
Kaj določa mednarodno humanitarno pravo?
Strani, vpletene v oborožen spopad, morajo ločevati med vojaškimi tarčami ter civilisti in civilnimi objekti. Napadi so lahko naperjeni le v vojaške cilje. Prepovedani so neselektivni in nesorazmerni napadi; to pomeni, napadi, kjer se napada brez ozira na to, kdo je tarča oz. kdo utrpi posledice, in kjer je napad v moči/obsegu neprimeren. Bojujoče strani morajo med napadi primerno previdnostno ukrepati, da je škoda za civiliste in civilne objekte najmanjša možna. Sprejeti morajo tudi vse možne ukrepe, da zaščitijo civiliste pod svojim nadzorom pred posledicami napadov.
Nujen je embargo na orožje
Amnesty International je pozvala Varnostni svet ZN, naj takoj naloži obsežen embargo na orožje za Izrael, Hamas in druge palestinske oborožene skupine, dokler se ne vzpostavijo učinkoviti mehanizmi, ki bodo zagotavljali, da se orožje, strelivo in druga vojaška oprema in tehnologija ne bodo uporabljali za grobe zlorabe mednarodnega prava človekovih pravic ali mednarodnega humanitarnega prava. Prav tako smo k embargo pozvali EU.
Do vzpostavitve embarga pa posamezne države pozivamo k takojšnji ustavitvi vseh transferjev orožja, streliva in druge vojaške opreme in tehnologije Izraelu, Hamasu in drugim palestinskim oboroženim skupinam.
ZDA so trenutno daleč največja izvoznica orožja v Izrael, po podatkih ZN (Nations Commodity Trade Statistics Database – Comtrade) so veliko orožja v to državo v preteklih letih izvozili tudi iz drugih držav, med drugim Avstrija, Južna Koreja, Italija, Indija in Kolumbija. Če želite izvedeti več o izvozih orožja v Izrael in Gazo, lahko preverite naše poročilo iz februarja leta 2009: Fuelling conflict: Foreign arms supplies to Israel/Gaza.
Zakaj mora Slovenija ustaviti izvoz orožja v Izrael?
Ker obstaja močan sum, da bo to orožje uporabljeno za napade na civiliste in druge hude kršitve mednarodnega humanitarnega prava in prava človekovih pravic.
Spomladi letos je Državni zbor RS ratificiral Mednarodno pogodbo o nadzoru trgovine z orožjem (ATT), ki bo stopila v veljavo, ko jo ratificira še 6 drugih držav (trenutno jo je ratificiralo 44 držav). S tem je Slovenija jasno pokazala svojo zavezo k spoštovanju njenih določb, ki državam prepovedujejo transfer orožja in streliva, če vedo, da bo to orožje uporabljeno za izvajanje ali pomoč pri hudih zlorabah človekovih pravic. Pogodba od držav pogodbenic zahteva izvedbo objektivne ocene, ali obstaja nevarnost, da se bo orožje, ki ga namerava izvoziti, uporabilo za resne kršitve človekovih pravic.
Zdaj je to zavezo treba preliti v prakso.
Prenesite si pismo ministru za obrambo Romanu Jakiču, v katerem pozivamo k ustavitvi izvoza orožja v Izrael. Enako pismo smo poslali tudi predsednici vlade Alenki Bratušek. Predsednika države pa smo pozvali, naj vlado pozove k ukrepanju.