Pandemija covida-19 je povečala raven negotovosti in nasilja nad ženskami po vsej Evropi. Če se vlade ne bodo temu konkretno posvetile, tvegajo nadaljnje slabšanje spolne neenakosti in diskriminacije, smo danes posvarili v Amnesty International, Women’s Link Worldwide in International Planned Parenthood Federation v tako imenovanem Vodiču za Evropo: Zaščita pravic žensk in deklet v času pandemije covida-19 in po njej (Guide for Europe: Protecting the rights of women and girls in times of the COVID-19 pandemic and its aftermath).
Dokument je namenjen nacionalnim in lokalnim oblastem kot kažipot za nujne ukrepe, ki so potrebni za zaščito pravic žensk in deklet, ki so nesorazmerno prizadete zaradi pandemije, še zlasti tistih, ki doživljajo trdovratne oblike diskriminacije in diskriminacijo na podlagi več okoliščin. Zdajšnja kriza je zelo izpostavila strukturno in sistemsko diskriminacijo.
“Med to zdravstveno krizo in tudi po koncu pandemije covida-19 je treba zaščititi in jamčiti pravice žensk in deklet,” je dejala Viviana Waisman, predsednica in izvršna direktorica Women’s Link Worldwide.
“Ta priporočila predstavljajo okvir tega, kar zahtevamo od evropskih vlad z vidika njihovih obveznosti in zavez za zagotavljanje pravic žensk in deklet, tako med krizo kot po njej.”
Pomembno! V Sloveniji se lahko, med drugim, po pomoč obrnete na Društvo SOS ali na Društvo za nenasilno komunikacijo. Ne zatiskajmo si oči pred nasiljem, pomagajmo, med drugim s prijavo in podporo preživelim nasilja.
Nasilje v intimnih razmerjih in spolno nasilje
Že pred krizo covida-19 je ena od petih žensk v Evropi v svojem domu trpela nasilje partnerja. Ukrepi zapiranja in izolacije, da bi se zajezilo širjenje virusa, so ženske in dekleta izpostavili povečanemu tveganje za zlorabe v zasebnih razmerjih, tako s strani partnerjev kot drugih družinskih članov, pri čemer so bile pogosto odrezane od zelo potrebne pomoči.
Nekatere evropske države so sprejele ukrepe v podporo ženskam in dekletom, ki so v nevarnosti nasilja v zasebnih odnosih, a pandemija je razkrila obstoječe pomanjkljivosti odzivanja na to nasilje. Med drugim je to povezano z omejenimi kapacitetami za odzivanje, ko so se potrebe med krizo še povečale.
Številke kažejo, da se je nasilja nad ženskami, zlasti nasilje v družini, v več državah alarmantno povečalo. Po nedavnih podatkih Svetovne zdravstvene organizacije so se v številnih evropskih državah nujni klici na pomoč povečali do 60 odstotkov glede na lansko leto. V nekaterih državah oblasti izpostavljajo znižanje prijav nasilja v družini, kar pa lahko kaže na to, da ženske, ki živijo skupaj z osebo, ki jih zlorablja, nimajo veliko možnosti, da pokličejo na pomoč.
Že pred covidom-19 sta v evropski regiji preživelim nasilja na podlagi spola, vključno s spolnim nasiljem, veliko težavo povzročala visoka raven nekaznovanosti za storilce in dostop do pravice. Nujno je, da oblasti ob hkratnem zagotavljanju ustreznih ukrepov za zaščito javnega zdravja poskrbijo tudi za spoštovanje svojih mednarodnih obveznosti, da se zagotovi dolžna skrbnost v preiskovanju in pregonu vseh primerov nasilja na podlagi spola, tako v obdobju zaprtja zaradi koronavirusa kot tudi po tem, ko se bodo omejitve že odpravile.
Spolne in reproduktivne pravice
Nekatere države so sprejele specifične ukrepe za zagotavljanje varnega in pravočasnega dostopa do nujnih storitev, produktov in informacij za zagotavljanje spolnega in reproduktivnega zdravja, številne druge pa ne. Za nekatere se celo zdi, da so uporabile omejitve kot priložnost za nadaljnje spodkopavanje ali omejevanje dostopa do spolnih in reproduktivnih pravic.
Bolnišnice in klinike so zmanjšale storitve za zagotavljanje spolnega in reproduktivnega zdravja na minimum ali pa jih v celoti odpravile, med drugim zaradi pomanjkanja kadra in prerazporeditev. V številnih mestih je postal dostop do normalnih storitev zelo otežen.
“Evropske vlade ne smejo še povečevati škode, ki jo kriza covida-19 povzroča ženskam, s tem, da ne zagotavljajo dostopa do nujnih storitev spolnega in reproduktivnega zdravja,” je dejala Caroline Hickson, regionalna direktorica IPPF European Network.
“Omejevanje nujnih storitev pomeni ogrožanje življenj, zdravja in blaginje na stotisoče žensk, ki so v nevarnosti. Države, ki postavljajo na prvo mesto skrb, so ukrepale za zaščito varnosti in svobode žensk in deklet. To se lahko naredi, ni izgovora za to, da se ženske in dekleta pušča na cedilu.”
Po covidu-19
Vse to se dogaja na podlagi črnih ekonomskih obetov za milijone žensk in deklet v Evropi po covidu-19. Po koncu te zdravstvene krize lahko ženske pričakujejo hude posledice z vidika preživljanja, zlasti tiste, ki delajo v neformalnem sektorju ali ki že zdaj doživljajo marginalizacijo. Potrebe in pravice žensk in deklet je treba postaviti v središče odzivanja na covid-19 in tudi kasneje.
Ženske, ki se soočajo z večkratno diskriminacijo, na podlagi različnih okoliščin, kot na primer Rominje, migrantke ali prosilke za azil, spolne delavke, ženske, ki živijo z ovirami, transspolne ženske in druge, ki doživljajo marginalizacijo, se soočajo s povečanim tveganjem, da se bodo državni uradniki še bolj usmerjali nanje in da bodo utrpele posledice, vključno z rasnim profiliranjem. Države morajo nujno poskrbeti za to, da povečanje policijskih pooblastil ne nesorazmerno prizadene teh žensk
“Evropa po covidu-19 ne bo več enaka. Pandemija je kriza, kot je še nismo doživeli in ima hude posledice za človekove pravice žensk in deklet. Paradoksalno pa nam dajejo ti težki časi priložnost, da se naredi več za premagovanje diskriminacije in neenakosti,” je dejala Marie Struthers, regionalna direktorica za Evropo pri Amnesty International.
“Države pozivamo, naj prisluhnejo glasovom žensk ter naredijo Evropo po covidu-19 boljše mesto za vse ženske in dekleta.
Omenjene tri organizacije pozivamo evropske vlade, naj naredijo vse, kar je v njihovi moči, da zagotovijo spoštovanje človekovih pravic žensk in deklet ter da se jih ne zapostavi.