Zelo smo veseli: da je protest pravica in ne privilegij, v slovenski Amnesty International vlado opozarjamo že od lanske pomladi.
Pobudo za presojo ustavnosti odloka, ki prepoveduje proteste, sta ob podpori Pravne mreže za varstvo demokracije v začetku marca vložila dva pobudnika. Amnesty je ena od soustanoviteljic te mreže.
Pravica do protesta se uresničuje skozi pravici do svobode zbiranja in svobode izražanja. To je tudi kolektivna pravica, kar pomeni, da jo uresničujemo skupaj z drugimi ljudmi. Več o pravici do protesta.
Pravica do mirnega zbiranja se sicer lahko pod določenimi pogoji omeji – kot npr. za zaščito javnega zdravja – a tako omejevanje mora biti podvrženo strogim kriterijem, vezanim na nujnost in sorazmernost. Ne sme biti kar splošnih prepovedi zbiranj.
Temu je 15. aprila 2021 pritrdilo tudi slovensko ustavno sodišče in začasno zadržalo izvajanje izvrševanja odloka o začasni prepovedi vseh prireditev, shodov, slavij, praznovanj in porok – v delu, ki se nanaša na prepoved shodov. Ob tem je opozorilo na pomen pravice do mirnega zbiranja za demokratični ustroj države. Kliknite za Uradni list RS, v katerem je objavljena odločitev.
Ljudje imamo pravico povedati, kaj mislimo, deliti informacije in zahtevati boljši svet. Pravico se imamo tudi strinjati ali ne strinjati s tistimi na oblasti ter ta stališča izraziti na mirnem protestu. Uresničevanje teh pravic – brez strahu ali nezakonitega vmešavanja – je osrednjega pomena za življenje v odprti in pošteni družbi, v kateri imajo ljudje dostop do pravice in uživajo svoje človekove pravice.