Amnesty Ukrajinske sile so z vzpostavitvijo vojaških oporišč in uporabo orožnih sistemov v naseljenih stanovanjskih območjih, vključno v šolah in bolnišnicah, ogrozile civilna življenja, medtem ko so se branile pred rusko invazijo, ki se je začela letos februarja. Kliknite tukaj za več informacij o ugotovitvah Amnesty o kršitvah ruske vojske.
Te taktike kršijo mednarodno humanitarno pravo in ogrožajo civilno prebivalstvo, saj spreminjajo civilne objekte v vojaške tarče. V ruskih napadih na naseljena območja, ki so sledili, so bili ubiti civilisti in uničena civilna infrastruktura.
Kliknite tukaj za pojasnilo ob odzivih na to sporočilo za javnost.
Agnès Callamard, generalna sekretarka Amnesty International:
»Dokumentirali smo vzorec, ko ukrajinske sile med delovanjem v naseljenih območjih postavljajo v nevarnost civiliste in kršijo vojno pravo.«
»Čeprav je ukrajinska vojska v obrambnem položaju, to ne pomeni, da ji ni treba spoštovati mednarodnega humanitarnega prava.«
To pa ni veljalo za vse lokacije ruskih napadov, ki jih je dokumentirala Amnesty International. Na nekaterih lokacijah, za katere je Amnesty ugotovila, da je Rusija zagrešila vojne zločine, vključno z nekaterimi območji v mestu Harkov, organizacija ni našla dokazov o prisotnosti ukrajinskih sil na civilnih območjih, ki jih je ruska vojska nezakonito napadala.
Raziskovalci_ke Amnesty International so med aprilom in julijem več tednov preiskovali ruske napade v regijah Harkova, Donbasa in Mikolajeva. Preverjali so mesta napadov, intervjuvali preživele, priče in sorodstvo žrtev napadov. Poleg tega so naredili analizo daljinskega zaznavanja in preučevali uporabljeno orožje.
Med preiskavami so našli dokaze o tem, da so ukrajinske sile izvajale napade v naseljenih stanovanjskih območjih in se zadrževale v civilnih zgradbah v 19 mestih in vaseh v regiji. Ekipa Crisis Evidence Lab je za potrditev nekaterih incidentov analizirala tudi satelitske posnetke.
Večina stanovanjskih območij, kjer so bili nameščeni vojaki, je bila kilometre oddaljena od fronte (mest spopadov). Na voljo so bile druge izvedljive alternative, ki ne bi ogrožale civilnega prebivalstva, kot so vojaške baze, bližnji gozdovi ali ostala mesta, ki so bolj oddaljena od stanovanjskih območij. V primerih, ki jih je dokumentirala Amnesty, organizacija ne ve za to, da bi ukrajinska vojska, nameščena v civilnih zgradbah ali v stanovanjskih območjih, zahtevala ali pomagala civilistom pri evakuaciji bližnjih zgradb. To pomeni, da ni izvedla vseh možnih preventivnih ukrepov za zaščito civilistov.
Pričevanja ukrajinskega civilnega prebivalstva
»Vojska je bila v hiši poleg našega doma in moj sin je vojakom pogosto nesel hrano. Večkrat sem ga prosila, naj se drži stran od tam, saj me je skrbelo za njegovo varnost. Popoldne napada je bil sin na dvorišču naše hiše, jaz pa v njej. Ubit je bil na mestu. Njegovo telo je raztrgalo na koščke. Delno je uničilo naš dom.«
Mama 50-letnega moškega, ki je bil 10. junija ubit v raketnem napadu v vasi južno od Mikolajeva
Amnesty je v sosednji hiši našla vojaško opremo in uniforme.
Mykola živi v stolpnici v soseski Lysychansk (Donbas), ki je bila večkrat cilj ruskih napadov, v katerih je bil ubit najmanj en starejši moški. Amnesty International je povedal:
»Ne razumem, zakaj naša vojska strelja iz mest in ne s polj.«
Nek drug 50-letni prebivalec je dejal:
»Vsekakor je vojaško delovanje v soseski. Če streljajo iz soseske, zatem slišimo, da prihajajo streli nazaj.«
Raziskovalna ekipa Amnesty International je bila priča, da so vojaki uporabljali stanovanjsko zgradbo, ki je bila kakih 20 metrov od vhoda v podzemno zaklonišče, ki so ga uporabljali prebivalci; tam je bil ubit starejši moški.
V mestu v Donbasu so 6. maja ruske sile uporabljale široko prepovedane in same po sebi neselektivne kasetne bombe v soseski predvsem enonadstropnih ali dvonadstropnih domov, kjer so ukrajinske sile streljale s topništvom. Izstrelki so poškodovali zidove hiše, kjer živijo 70-letna Anna, njen sin in 95-letna mama. Anna je povedala:
»Izstrelek je priletel skozi vrata. Jaz sem bila notri. Ukrajinsko topništvo je bilo blizu mojega polja … Vojaki so bili za poljem, za hišo …. Odkar se je vojna začela, sem jih videla prihajati in odhajati … Moja mama … je paralizirana, zato nisem mogla pobegniti.«
V začetku julija je bil na območju Mikolajeva v napadu ruskih sil na kmetijsko skladišče ranjen delavec na kmetiji. Nekaj ur po napadu so raziskovalci Amnesty International videli ukrajinske vojaške osebe in vozila na območju za shranjevanje žita; priče so potrdile, da je vojska uporabljala skladišče, ki je čez cesto od kmetije, kjer delajo in živijo civilisti.
Ko je raziskovalna ekipa Amnesty International pregledovala škodo na stanovanjskih in bližnjih javnih stavbah v Harkovu ter v vaseh v Donbasu in vzhodno od Mikolajeva, so slišali streljanje ukrajinske vojske v bližini.
Več stanovalcev v Bakhmutu je Amnesty International povedalo, da je ukrajinska vojaka uporabljala stavbo, preko ulice le 20 metrov oddaljeno od stanovanjske stolpnice. Ruski izstrelek je 18. maja zadel prednjo stran stavbe, pri čemer je bilo delno uničenih pet stanovanj in poškodovane bližnje stavbe. Kateryna, stanovalka, ki je preživela napad, je dejala:
»Nisem razumela, kaj se je zgodilo. V mojem domu [so bila] razbita okna in veliko praha …. Tu sem ostala, ker moja mama ni želela oditi. Ima težave z zdravjem.«
Trije stanovalci so povedali Amnesty International, da so pred napadom ukrajinske sile uporabljale stavbo, ki stoji čez cesto od bombardirane stavbe in da sta bila dva vojaška tovornjaka parkirana pred neko drugo hišo, ki je bila poškodovana v izstrelku. Raziskovalna ekipa Amnesty International je našla znake vojaške navzočnosti v in okoli stavbe, vključno z vrečami peska in črno plastično folijo na oknih, pa tudi novo opremo za prvo pomoč, narejeno v ZDA.
»Nobene besede nismo imeli pri tem, kaj počne vojska, a mi plačujemo ceno,« je Amnesty International povedal stanovalec, katerega dom je bil prav tako poškodovan v napadu.
Mednarodno humanitarno pravo od vseh strani v spopadu zahteva, da se v največji možni meri izogibajo postavljanju vojaških ciljev v poseljenih območij ali v njihovi bližini. Ostale obveznosti za zaščito civilistov pred posledicami napadov pa vključujejo tudi odstranitev civilistov, ki so blizu vojaških ciljev, in učinkovito opozarjanje na napade, ki bi lahko prizadeli civilno prebivalstvo.
Vojaške baze v bolnišnicah
Na petih lokacijah je raziskovalna ekipa Amnesty videla, da ukrajinske sile za vojaške baze uporabljajo bolnišnice. V dveh krajih se je na desetine vojakov zadrževalo v bolnišnicah, kjer so počivali in jedli. V nekem drugem kraju so vojaki streljali v bližini bolnišnice.
V ruskem zračnem napadu sta bila 28. aprila ranjena dva zaposlena v medicinskem laboratoriju v predmestju Harkova, potem ko so ukrajinske sile v zgradbi postavile svoje oporišče.
Uporaba bolnišnic v vojaške namene je očitna kršitev mednarodnega humanitarnega prava.
Vojaške baze v šolah
Ukrajinska vojska je v mestih in vaseh v Donbasu in na območju Mikolajeva oporišča redno postavljala v šolah. Šole so bile od začetka spopadov začasno zaprte, vendar pa so te stavbe v večini primerov blizu naseljenih območij.
Amnesty je v 22 od 29 obiskanih šol našla dokaze o prisotnosti vojske. Razsikovalna ekipa je naletela na vojake, ki so uporabljali šolske prostore, ali pa našla dokaze takratni ali predhodni vojaški dejavnosti na območju šole, kot na primer vojaške uniforme, ostanki streliva, paketi vojaških obrokov in vojaška vozila.
Ruske sile so napadle številne šole, ki jih je uporabljala ukrajinska vojska. Po ruskem bombardiranju šol so se ukrajinski vojaki v vsaj treh mestih preselili v druge bližnje šole. S tem pa so naselja v bližini izpostavili tveganju za podobne napade.
V kraju vzhodno od Odese je bila Amnesty International priča vzorcu, ko so ukrajinski vojaki uporabljali civilna območja za prenočišča in namestitev, vključno s tem, da so pod drevesa v povsem stanovanjskem predelu parkirali oborožena vozila ter uporabljali dve šoli, ki stojita v gosto poseljenih stanovanjskih območjih. V ruskih napadih v bližini šol je bilo med aprilom in koncem junija ubitih in poškodovanih več civilistov, med drugim sta bila 28. junija v raketnem napadu na njun dom ubita otrok in starejša ženska.
V Bakhmutu so ukrajinske sile za svojo bazo uporabljale univerzitetno stavbo, ki je bila 21. maja zadeta v ruskem napadu, v katerem je bilo po poročanju ubitih sedem vojakov. Sosednja stavba univerze je stanovanjska stolpnica, ki je bila v napadu poškodovana, prav tako so bila poškodovana druga, približno 50 metrov odddaljena civilna prebivališča. Raziskovalna ekipa Amnesty International je na dvorišču bombardirane univerzitetne stavbe našla ostanke vojaškega vozila.
Mednarodno humanitarno pravo stranem v konfliktu izrecno ne prepoveduje namestitve v šolah, ki ne delujejo. A vojske imajo dolžnost, da se izogibajo uporabi šol, ki so blizu hiš ali stanovanjskih zgradb, v katerih so civilisti, katerih življenja so v nevarnosti, razen če za tako uporabo ne obstaja prepričljiva vojaška potreba. Če to naredijo, bi morali posvariti civiliste in jih evakuirati, če je to potrebno. V primerih, ki jih je preverjala Amnesty, se zdi, da do tega ni prišlo.
Oboroženi spopadi resno ovirajo pravico otrok do izobraževanja, vojaška uporaba šol pa lahko vodi v njihovo uničenje, ki še dodatno prispeva k odvzemanju te pravice otrokom, ko se enkrat vojna konča. Ukrajina je ena od 114 držav, ki so sprejele Deklaracijo o varnih šolah (Safe Schools Declaration), sporazum za zaščito izobraževanja med oboroženimi spopadi, po katerem lahko strani uporabijo zapuščene ali evakuirane šole le, če ni nobene druge alternative.
Nediskriminatorni napadi ruske vojske
Številni ruski napadi, ki jih je v zadnjih mesecih dokumentirala Amnesty International, so bili izpeljani s samo po sebi neselektivnim orožjem, vključno z mednarodno prepovedanim kasetnim strelivom ali drugim eksplozivnim orožjem, ki ima posledice za širše območje. V drugih primerih so bila uporabljena orožja z različnimi ravnmi natančnosti; v nekaterih primerih so bila orožja dovolj natančna za ciljanje specifičnih objektov.
Dejanja ukrajinske vojske, ki postavlja vojaške cilje znotraj naseljenih območij, nikakor ne opravičujejo neselektivnih ruskih napadov. Vse strani v spopadu morajo vedno razlikovati med vojaškimi cilji in civilnimi objekti ter sprejeti vse možne varnostne ukrepe, vključno z izbiro orožja, da zmanjšajo škodo za civiliste. Neselektivni napadi, ki ubijejo ali poškodujejo civiliste ali poškodujejo civilne objekte, so vojni zločini.
»Ukrajinska vlada bi morala nemudoma zagotoviti umik svojih sil z naseljenih območij ali pa mora z območij, kjer deluje vojska, evakuirati civiliste. Vojska nikoli ne bi smela uporabljati bolnišnic za sodelovanje v spopadih. Šole ali ostale civilne objekte pa bi morala uporabljati le kot zadnjo možnost, ko ni drugih alternativ.«
Agnès Callamard
Amnesty International je 29. julija kontaktirala ukrajinsko obrambno ministrstvo z ugotovitvami svoje raziskave. Do objave tega sporočila za javnost ni prejela odgovora.