V Amnesty International budno spremljamo situacijo po ruskem napadu na Ukrajino ter pozivamo k doslednemu spoštovanju mednarodnih človekovih pravic in humanitarnega prava.
»Naši najhujši strahovi so se uresničili. Po tednih naraščanja napetosti se je začela ruska invazija, ki bo najverjetneje pripeljala do najbolj grozljivih posledic za življenja ljudi in človekove pravice,« je ob začetku ruskih napadov dejala Agnès Callamard, generalna sekretarka Amnesty International.
Njena napoved se je žal uresničila, v Amnesty že beležimo napade na civiliste, ki bi lahko predstavljali vojna hudodelstva. V nadaljevanju strani najdete aktualne informacije (najbolj sveže objavljamo na vrhu).
PETICIJA! Vabimo vas k podpisu peticije, v kateri pozivamo ruske oblasti, naj ustavijo agresijo in zaščitijo civiliste. Kliknite za podpis.
V Amnesty International Slovenije smo se pridružili Shodu za mir 1. marca na TR3 v Ljubljani. Kliknite za FB dogodek.
Direktorica Amnesty International Ukrajina je 5. marca nagovorila Svet ZN za človekove pravice. Kliknite za posnetek.
Kako Amnesty preverja vojaške napade v Ukrajini?
Amnesty International Crisis Evidence Lab je multidisciplinarna ekipa, ki z najsodobnejšimi orodji za digitalne preiskave na daljavo dokumentira kršitve človekovih pravic. Trudijo se zagotoviti pravočasne in točne informacije s konfliktnih območij.
To delo je še posebej pomembno v situacijah, ko so raziskovalci na terenu lahko v nevarnosti in v času, ko se lažne informacije hitro širijo.
Kliknite za več informacij o Amnesty International Crisis Evidence Lab (v angleščini).
Zaradi ruske agresije se starejši ljudje soočajo z visokimi tveganji
- Starejši večkrat ubiti in poškodovani kot drugi.
- Starejši živijo v poškodovanih hišah na nevarnih območjih.
- Ruska invazija je povzročila, da na tisoče razseljenih starejših živi v preobremenjenih državnih institucijah.
Preberite več, kliknite tukaj.
Foto 1: Hanna Selivon stoji v svojem uničenem domu v Černigovu v Ukrajini. Julij 2022. © Amnesty International
Ukrajinska vojaška strategija ogroža civiliste
4. avgust 2022 – Amnesty Ukrajinske sile so z vzpostavitvijo vojaških oporišč in uporabo orožnih sistemov v naseljenih stanovanjskih območjih, vključno v šolah in bolnišnicah, ogrozile civilna življenja, medtem ko so se branile pred rusko invazijo, ki se je začela letos februarja. Kliknite tukaj za več informacij o ugotovitvah Amnesty o kršitvah ruske vojske.
Te taktike kršijo mednarodno humanitarno pravo in ogrožajo civilno prebivalstvo, saj spreminjajo civilne objekte v vojaške tarče. V ruskih napadih na naseljena območja, ki so sledili, so bili ubiti civilisti in uničena civilna infrastruktura. Preberite več, kliknite tukaj.
Kliknite tukaj za pojasnilo ob odzivih na to sporočilo za javnost.
Ukrajina: Smrtonosni napad na gledališče v Mariupolu je očiten vojni zločin
30. junij 2022 – Obsežna preiskava Amnesty International je pokazala, da so ruske vojaške sile zagrešile vojni zločin, ko so marca napadle dramsko gledališče v mestu Mariupol v Ukrajini. Ob tem je umrlo najmanj deset ljudi, verjetno pa veliko več.
Amnesty v novem poročilu Otroci: napad na regionalno akademsko dramsko gledališče Donetsk v Mariupolu (‘Children’: The Attack on the Donetsk Regional Academic Drama Theatre in Mariupol, Ukraine) dokumentira, kako je ruska vojska verjetno namerno ciljala na gledališče, čeprav je vedela, da se je tam 16. marca skrivalo na stotine civilistov. To je očiten vojni zločin.
Ekipa AI je intervjuvala številne preživele in zbrala veliko digitalnih dokazov. Ugotovila je, da je napad skoraj zagotovo izvedlo rusko lovsko letalo, ki je odvrglo dve 500-kilogramski bombi. Ti sta prileteli ena poleg druge in se sprožili hkrati.
Preberite več, kliknite tukaj.
Novo poročilo: Na stotine ubitih v neusmiljenem ruskem obstreljevanju Harkova
13. junij 2022 – V ukrajinskem mestu Harkov je bilo ubitih na stotine civilistov zaradi neselektivnih napadov, uporabe kasetnega streliva in nenatančnih raket s strani ruske vojske, opozarjamo v Amnesty International.
Novo poročilo Vsakdo lahko umre kadar koli: neselektivni napadi ruskih sil v Harkovu v Ukrajini (Anyone can die at any time’: Indiscriminate attacks by Russian forces in Kharkiv, Ukraine) dokumentira, kako so ruske sile od začetka invazije konec februarja letos povzročile množično smrt in uničenje z neusmiljenim bombardiranjem stanovanjskih sosesk v Harkovu.
Med obsežno preiskavo je Amnesty International našla dokaze o tem, da so ruske sile večkrat uporabile kasetno strelivo 9N210/9N235 in razpršene mine, ki spadajo pod neselektivno orožje in so v mednarodnih pogodbah prepovedani.
Preberite več, kliknite tukaj.
Nova raziskava Amnesty o vojnih zločinih v kijevski regiji
6. maj 2022 – Amnesty International je po obsežni preiskavi in izdaji novega poročila zapisala, da morajo ruske sile odgovarjati za vrsto vojnih zločinov storjenih v regiji severozahodno od Kijeva.
Poročilo He’s Not Coming Back’: War Crimes in Northwest Areas of Kyiv Oblast temelji na desetinah intervjujev in obsežnem pregledu materialnih dokazov. Amnesty je dokumentirala nezakonite zračne napade na Borodjanko in izvensodne usmrtitve v drugih mestih in vaseh (med drugim Buča, Andriivka, Zdvyzhivka in Vorzel).
Delegacija Amnesty International, ki jo je vodila generalna sekretarka organizacije, je obiskala regijo, se pogovarjala s preživelimi in družinami žrtev ter se srečala z visokimi ukrajinskimi uradniki.
Preberite več o novi obsežni raziskavi na terenu, kliknite tukaj.
Ukrajina: Nova pričevanja o zunajsodnih usmrtitvah civilistov so očitni vojni zločini
7. april 2022 – Amnesty je objavila nova pričevanja iz raziskav na terenu, v katerih je ugotovila, da so ruske vojaške sile izvensodno usmrtile civiliste v Ukrajini kar predstavlja očiten vojni zločin.
Ekipa Crisis Evidence Lab so intervjuvali več kot 20 ljudi iz vasi in mest blizu Kijeva, od katerih jih je bilo več priča grozljivemu nasilju ruskih sil ali pa so neposredno vedeli zanj. Večkrat so pripovedovali o namernih pobojih, nezakonitem nasilju in razširjenem ustrahovanju neoboroženih civilistov s strani ruskih sil v kijevski regiji.
»V zadnjih tednih smo zbrali dokaze, da so ruske sile zagrešile zunajsodne usmrtitve in druge nezakonite poboje, ki jih je treba raziskati kot domnevne vojne zločine,« je dejala Agnès Callamar, generalna sekretarka Amnesty International.
»Pričevanja kažejo, da v Ukrajini ubijajo neoborožene civiliste v domovih in na ulicah. To so kruta in šokantna dejanja.«
»Namerno ubijanje civilistov je kršitev človekovih pravic in vojni zločin. Te smrti je treba temeljito preiskati in zagotoviti, da bodo storilci odgovarjali, vključno s tistimi, ki so izdali povelja.«
Amnesty International je do sedaj pridobila dokaze, da so bili civilisti ubiti v neselektivnih napadih v Harkovu in Sumski regiji, dokumentirala je zračni napad, v katerem so bili ubiti civilisti, ki so čakali na hrano v Černigovu, in zbrala dokaze od civilistov, ki so živeli pod obleganjem v mestih Harkov, Izium in Mariupolu.
»Ustrelili so ga v glavo«
46-letna ženska iz vasi Bohdanivka je povedala, da so ruske sile vstopile v njeno vas 7. ali 8. marca in parkirale svoje tanke na ulicah. 9. marca zvečer je ženska, ki je živela z možem, 10-letno hčerko in taščo, skozi okno slišala streljanje. Z možem sta kričala, da sta civilista in da nista oborožena. Dva ruska vojaka sta jih porinili v kurilnico. Amnesty International je povedala: »Prisilili so nas, da gremo notri in zaloputnili vrata. Že po minuti so se vrata odprla, vprašali so moža, če ima cigarete. Rekel je, da ne, ker že nekaj tednov ni kadil. Ustrelili so ga v desno roko. Drugi je rekel: »Dokončajte ga« in ustrelili so ga v glavo.«
»Ni umrl takoj. Od 21.30 do 4. ure zjutraj je še dihal, čeprav ni bil pri zavesti. Prosila sem ga, naj premakne prst, če me sliši. Ni ga premaknil, jaz pa sem si njegovo roko položila na koleno in jo stisnila. Iz njega je tekla kri. Ko je zadnjikrat vdihnil, sem se obrnila k svoji hčerki in ji povedala, da je njen oče umrl.«
Sosed je bil priča, kako so ruske sile tisto noč vdrle v njeno hišo, in potrdil, da je videl truplo njenega moža, ki je ležalo v kotu kurilnice. Ženska je z otrokom kasneje tistega dne pobegnila iz Bohdanovke. Tašča, stara 81 let in gibalno ovirana, je ostala sama.
»Moj oče je imel v hrbtu šest velikih lukenj«
3. marca je bila 18-letna Kateryna Tkachova doma s starši v vasi Vorzel, ko se je po njihovi ulici pripeljalo več tankov s črko »Z«, s katerimi ruske sile označujejo svoja vozila med invazijo na Ukrajino. Njena mati Nataliya in oče Valeryi sta zapustila klet, kjer sta se skrivala, da bi šla na ulico, Katerini pa sta rekla, naj ostane tam. Kateryna je nato zaslišala strele.
Za Amnesty International je povedala: »Ko so tanki šli mimo, sem skočila čez ograjo do sosedove hiše. Želel sem preveriti, ali so živi. Pogledala sem čez ograjo in videla mamo, ki leži na hrbtu na eni strani ceste, oče pa je ležal na drugi strani ulice. Videla sem velike luknje v njegovem plašču. Naslednji dan sem šla k njima. Moj oče je imel šest velikih lukenj na hrbtu, moja mama pa je imela manjšo luknjo v prsih.« z
Kateryna je povedala, da so bili njeni starši oblečeni v civilna oblačila in neoboroženi. Prostovoljec, ki je sodeloval pri evakuacijah iz okolice Kijeva, je 10. marca pomagal Kateryni zapustiti Vorzel. Za Amnesty International je povedal, da je videl trupla Kateryninih staršev, ki so ležala na ulici blizu njene hiše. V video posnetku, ki ga je preverila Amnesty International, je mogoče videti, kako sta na kosu kartona napisana imena Kateryninih staršev, datuma rojstva in datuma smrti. Kartona sta bila poleg trupel, ki sta bili prekriti z odejami.
»Opazili so nas in takoj začeli streljati«
V prvih dneh ruske okupacije mesta Hostomel se je Taras Kuzmak vozil naokoli in dostavljal hrano in zdravila v zaklonišča, kamor so se zatekli civilisti.
3. marca ob 13.30 je bil z mestnim županom Yuryi Prylypko in še dvema moškima, ko so na njihov avto streljali iz smeri velikega stanovanjskega kompleksa, ki so ga zavzele ruske sile. Moški so poskušali skočiti iz avtomobila, eden izmed njih, Ivan Zorya, je bil ubit na mestu. Yuryi Prylypko pa je po strelu ranjen padel na tla. Taras Kuzmak in drugi preživeli moški sta se več ur skrivala za bagrom, medtem ko se je streljanje nadaljevalo.
Amnesty International je povedal: »Opazili so nas in takoj začeli streljati, opozorila ni bilo. Slišal sem samo župana [Prylypka]. Vedel sem, da je poškodovan, nisem pa vedel, ali je bilo usodno ali ne. Rekel sem mu le, naj mirno leži, naj se ne premika. Okrog 15. ure so spet streljali na nas, približno pol ure zatem pa sem ugotovil, da ne kaže več znakov življenja. Nekakšen zadnji dih, ki ga ima nekdo tik preden umre, njegov zadnji dih. Ivanu Zoryu je odneslo glavo, mislim, da so morali uporabiti nekaj visokega kalibra.«
Dva druga prebivalca Hostomela sta povedala Amnesty International, da sta videla truplo Yuriya Prylypka blizu cerkve nekaj dni kasneje, ko je zanj potekal improvizirani pogreb. Drugi prebivalci so potrdili, da je Yuryi Prylypko v dneh pred smrtjo razvažal hrano in zdravila po mestu, pri čemer je vedno vozil civilno vozilo.
Nezakoniti umori in posilstva
Amnesty International je zbrala tri dodatna poročila o nezakonitih pobojih civilistov, vključno z žensko, ki je preživela posilstvo, njenega moža pa so ruske sile zunajsodno usmrtile.
Ženska v vasi vzhodno od Kijeva je Amnesty International povedala, da sta 9. marca dva ruska vojaka vdrla v njeno hišo, ubila njenega moža, nato pa jo večkrat posilila, medtem ko sta ji grozila s pištolo. Njen mlajši sin se je skril v bližnji kurilnici. Ženski je s sinom uspelo pobegniti iz vasi na ozemlje pod ukrajinskim nadzorom.
Milena, 24-letnica iz Buče, je za Amnesty International povedala, da je videla truplo ženske, ki je živela na njeni ulici. Ležalo je pred njeno hišo. Mama ubite ženske je Mileni povedala, da je bila njena hči ustreljena v prvih dneh invazije, medtem ko je čez svojo ograjo gledala rusko vojaško vozilo. Amnesty Crises Evidence Lab je neodvisno preveril videoposnetek, ki je potrdil lokacijo plitvega groba, v katerem je bila pokopana.
Volodymyr Zakhliupanyy in njegova žena sta pobegnila iz mesta Hostomel v prvih dneh invazije, njun 39-letni sin Sergej pa je bil odločen ostati.
Sprva sta se vsak dan pogovarjala z njim po telefonu, Serhiy jima je opisal hude spopade v mestu. 4. marca Volodymyr ni mogel več kontaktirati svojega sina. Prijatelji, ki so ostali v mestu, so ga nato poskušali najti in odšli v stavbo, kjer se je skrival v kleti. Volodymyr je Amnesty International povedal: »Ko so vprašali sosede, so rekli, da so 13. marca mojega sina (iz kleti) odpeljali Rusi. Ko so ga odšli iskat, so Serhiya našli za garažami iste stavbe. Rekli so, da je bil ustreljen v glavo.«
Življenje pod rusko okupacijo
Sogovorniki so Amnesty International povedali, da so v prvih dneh invazije izgubili dostop do elektrike, vode in plina, dostop do hrane pa je bil zelo omejen. Mobilne povezave so bile okrnjene, nekateri sogovorniki pa so povedali, da so jim ruski vojaki zaplenili ali uničili mobilne telefone ali pa jim grozili z nasiljem, ker so imeli pametni telefon.
Razširjene so bile tudi siceršnje grožnje z nasiljem in ustrahovanje. Moški iz Hostomela je povedal, da je videl celotno spalnico ljudi, ki so se tja zatekli pred obstreljevanjem in so jih ruske sile prisilile zapustiti prostore. Takoj, ko so prišli na prosto, so ruski častniki streljali nad njihovimi glavami in jih tako prisilili, da so padli na tla. Dva moška iz Buče sta tudi povedala, da so nanje redno streljali ostrostrelci, ko sta šla po hrano iz uničene trgovine z živili v bližini njunega doma.
»Ker se te grozljive zgodbe o življenju pod rusko okupacijo še naprej pojavljajo, morajo žrtve v Ukrajini vedeti, da je mednarodna skupnost odločena zagotoviti odgovornost za njihovo trpljenje,« je dejala Agnès Callamar.
Vojni zločini in druge kršitve mednarodnega humanitarnega prava
Namerni poboji civilistov, posilstva, mučenje in nečloveško ravnanje z vojnimi ujetniki so kršitve človekovih pravic in vojni zločini. Tisti, ki neposredno zagrešijo vojne zločine, bi morali zanje kazensko odgovarjati. Po doktrini poveljniške odgovornosti bi hierarhični nadrejeni – vključno s poveljniki in civilnimi voditelji, kot so ministri in voditelji držav – ki so vedeli ali bi morali vedeti za vojne zločine njihovih enot, vendar jih niso poskušali ustaviti ali kaznovati odgovornih, tudi morali kazensko odgovarjati za ta dejanja.
Amnesty International dokumentira kršitve človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava, storjene v vojni v Ukrajini.
Očitne vojne zločine ruskih sil v Buči je treba raziskati
4. april 2022 – Agnès Callamard, generalna sekretarka Amnesty International, je po poročilih o očitnih vojnih zločinih, ki so jih ruske vojaške sile zagrešile nad civilisti v Buči, dejala:
»Poročila iz Buče kažejo ponavljajoč vzorec vojnih zločinov, vključno z zunajsodnimi usmrtitvami in mučenjem, tudi na drugih okupiranih območjih Ukrajine.«
»Bojimo se, da nasilje, ki so ga s strani ruskih vojakov v Buči utrpeli civilisti, ni osamljen primer. Te incidente je treba preiskati kot vojne zločine.«
»Amnesty International je do sedaj zbrala dokaze o ubitih civilistih v neselektivnih napadih v Harkovu in Sumski regiji, dokumentirala zračni napad, v katerem so bili ubiti civilisti, ki so čakali na hrano v Černigovu, in zbrala dokaze o civilistih, ki živijo pod obleganjem v mestih Harkov, Izium in Mariupol.«
Pozneje ta teden bo Amnesty International objavila nova pričevanja, zbrana med preiskavo na terenu v številnih mestih v okolici Kijeva.
Že sama ruska agresija nad Ukrajino je po mednarodnem humanitarnem pravu zločin.
Nova pričevanja in preiskava krute ruske taktike obleganja, ki nezakonito ubija civiliste
1. april 2022 – Amnesty je v novi preiskavi na terenu v Ukrajini ugotovila, da so zaradi taktike obleganja ruske vojske, ki jo zaznamujejo neusmiljeni neselektivni napadi na gosto poseljena območja, v več mestih civilisti nezakonito ubiti.
Raziskovalna ekipa Amnesty na terenu je prvič neodvisno preverila fizične dokaze o uporabi prepovedanih kasetnih bomb v Ukrajini. Uporaba tega orožja krši mednarodno pravo.
Zbrali so tudi pričevanja, ki dokumentirajo rusko taktiko obleganja, vključno z nezakonitimi neselektivnimi napadi, motnjami osnovne javne oskrbe, prekinitvijo komunikacij, uničenjem civilne infrastrukture ter omejevanjem dostopa do zdravil in zdravstvene oskrbe.
V zadnjih tednih so ruske sile v napadih na gosto poseljena območja, kjer živijo civilisti, uporabljale neselektivno orožje, kot so kasetne bombe, in nenatančno orožje s širokim dometom, kot so nevodene bombe in MLRS raketni sistemi.
Taki napadi ruskih sil na mesta in brezobzirno uničevanje javne infrastrukture kršijo mednarodno humanitarno pravo in mednarodno pravo človekovih pravic. Neselektivni napadi, v katerih je ubito ali poškodovano civilno prebivalstvo, so vojni zločin.
Joanne Mariner, direktorica programa Amnesty International za krizni odziv, je poudarila: »Ključna značilnost krutih obleganj so neusmiljeni in neselektivni napadi Rusije, ki povzročajo uničujočo škodo. Civilisti v Ukrajini že pet tednov iz dneva v dan spremljajo uničevanje svojih mest. Skozi naše raziskave na terenu smo dokumentirali, kako trpijo najbolj ogroženi, ko se te brutalne taktike obleganja nadaljujejo. Civilno prebivalstvo, ujeto v obleganih mestih, mora nujno imeti dostop do humanitarnih koridorjev, ki omogočajo varno evakuacijo vseh, ki si želijo oditi. Prav tako je treba omogočiti, da humanitarne zaloge dosežejo tiste, ki ostanejo.«
Amnesty International je opravila intervjuje v živo in na daljavo z ljudmi, ki so doživeli obleganje v petih mestih, vključno s Harkovom in Mariupolom. Naš Crisis Evidence Lab pa je analiziral satelitske posnetke in preveril videoposnetke ter fotografije spodaj opisanih incidentov. V prihodnjih tednih bo Amnesty International objavila nadaljnje dokaze, zbrane med preiskavami na terenu v Ukrajini.
Neselektivni napadi
Ruske sile so v prvih dneh invazije dosegle severno predmestje Harkova in hitro začele s taktiko obleganja. Skušale so obkrožiti mesto in uporabljale nenatančno orožje v naseljenih območjih.
Amnesty International je dokumentirala veliko teh nezakonitih neselektivnih napadov na naseljenih območjih v Harkovu. 28. februarja so tri MLRS rakete zadele severni del mesta in ubile najmanj devet civilistov, vključno z otroki. Najmanj 18 jih je bilo ranjenih.
V napadu 4. marca zjutraj je bil 41-letni oče Olesky Stovba ranjen s kasetno bombo, ko je kupoval živila na ulici Zaliznychna v okrožju Mala-Danylivka v Harkovu. Amnesty International je povedal: »Našli smo nekaj hrane in stali smo pred trgovino s hrano, ko sem zaslišal glasen zvok. Obrnil sem se in videl veliko majhnih izstrelkov. Bili so na višini mojih kolen, 50 metrov od mene. Padel sem in moja žena tudi in začutil sem, da me je nekaj udarilo v desno nogo … Dvignil sem hlačnico in videl veliko krvi.«
Pozneje so mu kirurgi odstranili tri delce iz dimelj, meč in stopala. Strokovnjak Amnesty International za orožje je pregledal fizične dokaze in potrdil, da so bili delci iz kasetne bombe 9N210 ali 9N235.
Tarča obleganja v Harkovu je bilo večkrat tudi okrožje Saltivka. Crisis Evidence Lab je med 27. februarjem in 16. marcem preveril 22 dogodkov, v katerih je bila povzročena škoda na civilnih objektih, vključno s šolami, stanovanjskimi bloki, živilskimi tržnicami in progo tramvaja. Fotografije prikazujejo ostanke raket Smerch in kasetnega streliva po vsem območju.
Moški*, ki je vodil zaklonišče v Saltivki, je za Amnesty International povedal: »To je postala moja nova realnost. Streljanje in bombni napadi, reševanje starih žensk iz ruševin, brez plina, brez vode, brez elektrike. Enkrat na tri dni skuhamo led, da dobimo vodo. V zavetišču je 300 ljudi. Večina jih je starejših, krhkih, imajo astmo, sladkorno bolezen. Nekateri zaklonišča niso zapustili že tri tedne. Največja težava v Saltivki je, da umirajo starejši zaradi pomanjkanja zdravil, zaradi šoka, infarkta. Pomembno je, da jih spravimo iz zaklonišča in jih pokopljemo, kmalu se bo segrelo in trupla se bodo razkrojila.«
V zavetišču v Lvovu so raziskovalci Amnesty International intervjuvali 16-letno dekle, ki je bila evakuirana iz Harkova. Preverili so fotografijo, ki prikazuje ostanke 220 mm rakete Uragan, ki je udarila blizu stanovanjskega naselja v bližini šole, kjer živi njena družina. Amnesty International je povedala: »Projektil je udaril ponoči in zavohala sem ogenj in čutila vibracije. Od prvega dne vojne z družino živimo na hodniku v stanovanjski hiši.«
Amnesty International je že potrdila, da je kasetno orožje ubilo otroka in dva druga civilista, ki sta se zatekla v vrtec v regiji Sumy. Dokumentirala je zračni napad, v katerem so bili ubiti civilisti, ki so čakali na hrano v Černigovu.
Onemogočenje osnovnih storitev
Komunikacija s civilisti v obleganih mestih je zaradi motenj mobilnih in internetnih storitev izjemno težka. Številni ljudje preživijo večino svojega časa v podzemnih zakloniščih, ki imajo zelo slab signal ali pa ga sploh nimajo. Dostop do komunikacij in interneta je bistvenega pomena za varnost, ki hkrati omogoča prenos pomembnih informacij o možnih evakuacijskih poteh.
V mestih Harkov in Izium so bile zaradi napadov poškodovane zgradbe s televizijskimi stolpi. Raziskave in analiza satelitskih posnetkov Amnesty International kažejo, da je bil televizijski stolp v Harkovu verjetno poškodovan dvakrat med 27. februarjem in 17. marcem. O izpadu storitev so poročali od 6. marca. Stavba, povezana s televizijskim stolpom v mestu Izium, je bila poškodovana 12. in 20. marca. Poročila so potrdila motnje oddajanja. Mnogi starejši prebivalci se za novice in nujne informacije, ki jih prejemajo od vlade, zanašajo na televizijo.
Amnesty International je pred kratkim že dokumentirala, kako so civilisti v Iziumu na robu humanitarne katastrofe, medtem ko ruske sile bombardirajo mesto od začetka invazije.
Vpliv na ogrožene skupine
Konflikt še naprej močno vpliva na starejše ljudi in invalide, njihova situacije se z obleganjem še zaostruje.
Aleksander Mihta, 39-letnik iz Harkova, je diabetik in ima hude težave pri hoji zaradi posledic svoje bolezni. Ženo in hčer je odpeljal do poljske meje, a je moral nato po uvedbi vojnega stanja ostati v Ukrajini. Njegovo stanovanjsko hišo v Harkovu so zadele rakete Smerch, ki so poškodovale cevi, uničile ogrevanje in poplavile spodnja nadstropja. Crisis Evidence Lab je preveril 21 fotografij, ki so potrdile poškodbe stanovanjske stavbe. Mihta je kasneje z očetom pobegnil v zavetišče v Lvovu.
Za Amnesty International je povedal: »Obstreljevanje se je ves čas stopnjevalo. Potreboval sem hrano, zato sem odšel v trgovino. Imam sladkorno bolezen, ko se je obstreljevanje nadaljevalo, sem tekel in si zvil nogo. Poskušal sem priti do zaklonišča, a mi ni uspelo. Zlomil sem šest kosti in zdravniki mi želijo amputirati nogo.«
Amnesty International je intervjuvala tudi 61-letno žensko*, ki je ostala v Harkovu, da bi skrbela za 84-letno mater, ki ima demenco in ne more potovati. Rekla je: »Starejši, ostajamo. Moja mama se komaj premika … Mi smo iz Luganska, od tod smo morali pripeljati tudi mamo. Odšli smo v stanovanje moje hčerke v Harkovu in tu smo obtičali. Vsakih 24 ur preživimo eno uro zunaj. Pogovarjam se z mamo. Odpeljem jo na stranišče in ji pomagam, da se sleče. Vsakič znova ji moram razložiti, zakaj smo v Harkovu in zakaj smo v kleti. Ima demenco in vedno pozabi, zakaj je v kleti, in ji moram ves dan govoriti. Prej je imela dostojno življenje, lahko je hodila po vrtu. Sedaj, ne več.«
Starejšim in invalidnim osebam ter drugim skupinam, ki se lahko soočajo s posebnimi tveganji in izzivi pri begu, je treba dati prednost pri evakuaciji, kot je določeno v mednarodnem humanitarnem pravu. Načrtovanje in obveščanje o evakuacijah in varnih humanitarnih koridorjih je treba prav tako izvajati na vključujoč način. Zagotoviti je treba, da so vse informacije, prevozi in storitve dostopni vsem.
*Imena so bila zaradi zagotavljanja varnosti posameznikov_ic spremenjena.
Ukrajina: Po nenehnih napadih ruskih sil oblegano mesto Izium na prelomni točki
17. marec 2022 – Nova pričevanja Amnesty International so razkrila, da so civilisti v Iziumu v regiji Harkov na vzhodu Ukrajine na robu humanitarne katastrofe, medtem ko ruske sile neusmiljeno bombardirajo mesto. Prebivalci Iziuma so od 28. februarja v nenehnem obleganju. Opozorili so, da so zaradi vse manjših zalog hrane in vode na prelomni točki; civilisti, ki so ostali v mestu, pa se skrivajo v svojih kleteh.
Med 9. in 12. marcem je Amnesty International intervjuvala 26 prebivalcev Iziuma, takoj po njihovi evakuaciji v Svyatohirsk, mesto v regiji Doneck, ki v večini ostaja pod ukrajinskim nadzorom, hkrati pa je tarča nenehnega ruskega obleganja.
»Na desetine majhnih mest in vasi v Ukrajini je pod neusmiljenim napadom. Obupani prebivalci so se znašli v navzkrižnem ognju ali pa pod obleganjem ruske vojske,« je dejala Marie Struthers, direktorica Amnesty International za vzhodno Evropo in srednjo Azijo.
»Pričevanja, ki smo jih zbrali iz Iziuma, razkrivajo teror, ki ga doživlja civilno prebivalstvo mesta, ujeto v svojih kleteh, skoraj brez hrane in vode, in pod nenehnimi napadi. Izium in druga mesta na frontni črti zdaj nujno potrebujejo humanitarne koridorje, da bi omogočili varno evakuacijo civilistov, ki želijo oditi, hkrati pa dostavo humanitarnih zalog za tiste, ki ostajajo.«
Poročila o ruskih vojaških napadih na Izium so se prvič pojavila 28. februarja, mesto pa je od 3. marca izpostavljeno nenehnim raketnim napadom. Večina mestnih stanovanjskih območij je zaradi napadov odrezana od elektrike, plina, ogrevanja in mobilne komunikacije. Po podatkih ukrajinskega generalnega tožilstva je bilo 3. marca v napadih ubitih osem civilistov, vključno z dvema otrokoma. Od takrat poročajo o novih žrtvah.
»Vse je bilo v plamenih.«
Intervjuvanci so Amnesty International povedali, da so ruske sile izvedle napade, v katerih so bili ubiti in ranjeni civilisti ter uničena ali poškodovana civilna infrastruktura, vključno s stanovanjskimi hišami, šolami, vrtci, zdravstvenimi ustanovami in trgovinami s hrano. Zdi se, da so bili nekateri napadi neselektivni in zato nezakoniti.
Svitlana, 72-letna notranje razseljena ženska, ki živi v Iziumu, odkar se je preselila iz Donecka, od leta 2014 pod nadzorom ruskih oboroženih skupin, je za Amnesty povedala: »Ko so nas 3. ali 4. (marca) začeli bombardirati, nismo mogli več ven. Dan in noč so padale rakete … Če se bo tako nadaljevalo še nekaj dni, bo to konec za ljudi in mesto.«
Od začetka napadov in zaprtja ter uničenja več trgovin z živili je bilo prebivalstvo Iziuma popolnoma odvisno od humanitarne pomoči in osebnih zalog hrane. Prekinjen je dostop do elektrike, plina, ogrevanja in kakršne koli komunikacije, ljudje trpijo tudi zaradi pomanjkanja sanitarij in vode.
Tetyana, ki je s petmesečnim dojenčkom ostala v zaklonišču v mestu, je povedala: »Ko smo odhajali, so ostali trije petlitrski kontejnerji za 55 ljudi. Ne vem, kako bodo preživeli.«
V mesto so občasno dostavljali humanitarno pomoč in kruh. Vendar je zaradi pomanjkanja in prekinjene komunikacije to doseglo le nekatere civiliste, predvsem tiste, ki se skrivajo v večjih bombnih zakloniščih, ki so pogosto v šolah.
Intervjuvanci so povedali Amnesty International, da so ljudje, ki so živeli v stanovanjskih soseskah v posameznih družinskih hišah, težko dostopali do hrane, saj so bile njihove soseske med najbolj poškodovanimi. Večina hiš nima kleti, kamor bi se lahko skrili, ali pa je ta zelo majhna.
Natalia, stanovalka zasebne hiše, je povedala: »V kleti smo preživeli šest dni. Je zelo majhna, v njem moraš stati, nemogoče je ležati. Takoj, ko je prišlo do premora (v napadih), smo hitro stekli ven in dobili nekaj jajc od kokoši … Naš otrok je bil lačen, saj smo komaj kaj jedli. Imeli smo le ostanke suhega kruha, jabolka iz kleti, konzervirane kumarice in marmelado … Druge hrane nismo mogli dobiti nikjer, naše hiše nismo mogli zapustiti. Vse je bilo v plamenih.«
Dva intervjuvanca sta povedala, da sta bila ujeta v navzkrižnem ognju med spopadom v naseljenem mestnem okolju. Moški je povedal, da je več ukrajinskih borcev, ki po vojnem pravu veljajo za zakonite tarče napada, bivalo v stanovanju v njihovi zgradbi, ki je bila napadena. Drugi prebivalci Iziuma so Amnesty International povedali, da v bližini njihovih sosesk, ki so bile bombardirane, ni vojaških oporišč ali drugih vojaških objektov.
Nujno potrebni humanitarni koridorji
9. marca so po navedbah lokalnih virov zaradi nenehnih napadov in posrednega ognja lokalne oblasti iz Iziuma namesto načrtovanih 5000 lahko evakuirale le 250 ljudi. 10. marca je bilo evakuiranih naslednjih 2000 ljudi. Skupaj z lokalnimi oblastmi so lokalni prostovoljci in aktivisti uporabljali osebne avtomobile za evakuacijo civilistov. Številni civilisti, predvsem starejši in invalidi, so se odločili ostati ali pa niso mogli oditi. Mednarodno humanitarno pravo prepoveduje namerne napade na civiliste in civilne objekte ter nediskriminatorne in nesorazmerne napade. Ruske sile morajo sprejeti vse možne previdnostne ukrepe, da prizanesejo civilistom in civilnim objektom.
Ukrajinske sile bi morale sprejeti vse možne ukrepe za zaščito civilnega prebivalstva in civilnih objektov pod njihovim nadzorom pred posledicami napadov. Zlasti se morajo izogibati delovanju iz civilnih sosesk, kjer bi bili v napadih poškodovani civilisti in civilni objekti.
Amnesty International je že pozvala, naj se civilistom z uničenimi domovi in drugim, ki se bojijo za svoja življenja zaradi ruskega bombardiranja, omogoči dostop do varnih humanitarnih koridorjev.
Amnesty International meni, da je ruska invazija na Ukrajino dejanje agresije.
Rusija: Neusmiljeno zatiranje s strani Kremlja duši neodvisno novinarstvo in protivojno gibanje
11. marec 2022
• Neodvisni mediji so blokirani, več kot 150 novinarjev je pobegnilo iz države.
• Facebook in Twitter prepovedana.
• Nova zakonodaja kaznuje neodvisno poročanje o vojni z zaporom do 15 let; izraza »vojna« in pozivi k »miru« sta dejansko prepovedana.
• Od 24. februarja na protivojnih shodih več kot 13.800 samovoljno pridržanih.
Ruske oblasti so po invaziji na Ukrajino po celotni državi sprožile zatiranje neodvisnega novinarstva, protivojnih protestov in kritičnih glasov brez primere, je sporočila Amnesty International.
Z blokiranjem najbolj priljubljenih kritičnih medijev, zaprtjem neodvisnih radijskih postaj in prisilitvijo na desetine novinarjev, da prenehajo z delom ali zapustijo državo, so oblasti ljudem v Rusiji skoraj popolnoma odvzele dostop do objektivnih, nepristranskih in zaupanja vrednih informacij. Roskomnadzor, ruski medijski regulator, je blokiral tudi dostop do Facebooka in Twitterja.
»Dve desetletji so ruske oblasti vodile prikrito vojno proti kritičnim glasovom, tako da so aretirale novinarje, zatirale neodvisne redakcije in silile lastnike medijev k samocenzuri. Toda potem, ko so ruski tanki vstopili v Ukrajino, so oblasti prešle na strategijo požgane zemlje, kar je ruski medijski prostor spremenilo v puščavo,« je dejala Marie Struthers, direktorica Amnesty International za Vzhodno Evropo in Srednjo Azijo.
Kliknite tukaj za celotno sporočilo za javnost (v angleščini), kjer Amnesty obravnava še te dimenzije:
- Kritično poročanje in socialna omrežja so utišani
- Uporaba zakonodaje o »tujih agentih« ter »neželenih organizacij«
- Zatiranje protivojnih protestov
- Kriminalizacije »lažnih novic«
Ruske oblasti blokirale tudi delovanje spletne strani Amnesty International v ruskem jeziku.
Marie Struthers, Amnesty International, je to dejanje označila kot del ruskega napada na svobodo izražanja in dodala: »Ljudje v Rusiji imajo pravico do iskanja, dostopanje in posredovanja informacij in idej vseh vrst in vseh razpoložljivih virov. Z blokiranjem strani Amnesty v ruskem jeziku, skupaj z drugih stranmi organizacij za človekove pravice, neodvisnih medijev in družbenih platform, Kremelj kaže, da ne more sprejeti resnice o grozotah, ki jih je Rusija sprožila v Ukrajini.«
Ukrajina: Humanitarni koridorji za civiliste, ki bežijo pred ruskimi napadi, morajo zagotavljati varnost – nova pričevanja
10. marec 2022 – Civilnemu prebivalstvu z uničenimi domovi in drugim, ki se bojijo za svoja življenja in bežijo pred ruskim bombardiranjem, je treba omogočiti dostop do varnih humanitarnih koridorjev, je dejala Amnesty International.
Dosedaj je na tisoče ljudi doživljalo nezakonito bombardiranje. V prvih dveh tednih konflikta je bilo na milijone ljudi prisilno razseljenih. Napadi ruskih sil na civilno prebivalstvo in brezobzirno uničevanje nevojaške infrastrukture krši Ženevske konvencije in mednarodno pravo človekovih pravic. To je treba ustaviti.
Zagotoviti je treba vsaj minimum zaščite – varne evakuacijske poti. Do danes se je veliko takšnih koridorjev izkazalo za nezanesljive in nevarne. Ukrajina in Rusija sta se 3. marca prvič dogovorili za vzpostavitev humanitarnih koridorjev za evakuacijo civilistov in dostavo humanitarne pomoči, vendar je bilo doslej izvajanje v praksi počasno in omejeno. Nujno je treba zagotoviti varen prehod civilnemu prebivalstvu, ki išče varnost pred bombardiranjem, vključno s tistimi, katerih domovi so bili uničeni. Poleg tega je siljenje, da se preselijo na ozemlje pod ruskim nadzorom, nesprejemljivo.
»Humanitarne koridorje je treba vzpostaviti hitro, učinkovito in varno. Civilisti ne smejo biti izpostavljeni še večjemu tveganju, ko se želijo izogniti konfliktu,« je dejala Agnès Callamar, generalna sekretarka Amnesty International.
Namerno ciljanje civilistov in civilnih stavb ter neselektivni napadi so po mednarodnem pravu prepovedani. Vsi nezakoniti napadi se morajo ustaviti. Ta nujna potreba po humanitarnih koridorjih je neposredna posledica ruske ignorance do njihovih obveznosti. Na žalost so humanitarni koridorji nujno potrebni. Strani v spopadu morajo dati absolutno prednost varnemu prehodu civilistov s konfliktnih območij v varna zatočišča, kar pomeni tudi na območja, ki niso pod ruskim nadzorom. Ruske sile morajo tudi nemudoma omogočiti, da humanitarna pomoč doseže civiliste, ki ostajajo na svojih domovih.
Ukrajinske oblasti so zahtevale, da bi take varne poti omogočile civilistom iz močno bombardiranih mest Mariupola, Enerhodarja, Sumyja, Izjuma in Volnovakhe, da pobegnejo na varno. Prebivalcem več mest blizu Kijeva – vključno z Bučo, Irpinom in Hostomelom – pa bi varne poti omogočile, da pridejo do glavnega mesta. Pričevanja, ki jih je Amnesty International zbrala od civilistov z več teh lokacij, kažejo, da jim je neprekinjeno rusko obstreljevanje preprečilo odhod na varno.
Amnesty International poziva obe strani, naj se dogovorita o vzpostavitvi dobro načrtovanih, varnih humanitarnih koridorjev in da sporazum spoštujeta v dobri veri. Civilnemu prebivalstvu naj se zagotovi dostopen prevoz in dovolj časa za umik. Prav tako naj se omogoči dostop mednarodnim opazovalcem za spremljanje izvajanja vzpostavitve humanitarnih koridorjev.
»Civilno prebivalstvo mora biti ves čas zaščiteno. Varni in varovani humanitarni koridorji so nujni. Nezakonite napade, ki ubijajo in poškodujejo civiliste, je treba nemudoma in v celoti ustaviti,« je dodala Agnès Callamar.
Mednarodno humanitarno pravo prepoveduje napade na civiliste in civilne objekte, prepovedani so tudi nediskriminatorni in nesorazmerni napadi. Bolnišnice, šole in drugo civilno infrastrukturo je treba zaščititi. Tudi vojne imajo pravna pravila.
Vojskujoče se strani morajo nepristranskim humanitarnim organizhacijam omogočiti dostop do vseh civilistov v stiski, vključno s tistimi, ki ostanejo na vojnem območju po evakuaciji. Ruske sile ne smejo uporabljati nezakonitih obleganj civilistov, ki spominjajo na ravnanja v Groznem in v Siriji. Neselektivna bombardiraja in uničevanje infrastrukture zatečenemu civilnemu prebivalstvu pušča le izbiro ali se predati ali stradati. Amnesty International nasprotuje tudi vsakemu načrtu, ki bi od civilistov zahteval, da se preselijo na območja, za katera menijo, da niso varna – vključujoč okupirani Krimski polotok ali Donbasom v Ukrajini ali v Rusiji.
Napadi v Irpinu
V nedeljo, 6. marca, je v bližini mesta Irpin v predmestju Kijeva ruski ogenj zadel evakuacijski koridor in ubil več civilistov, ki so poskušali pobegniti. Ena ženska, ki je bila v konvoju 12 civilnih avtomobilov z oznako »otroci« in ki je zapuščal Irpin, je Amnesty International povedala, da so bili napadeni s strani ruskih vojakov. Povedala je:
»Čez dve, tri minute [potem, ko so šli mimo uničenega tanka] se je začelo streljanje. Zagotovo vemo, da je umrla 30-letna ženska, umrla je tudi [sorodnikova] mati: stara je bila 60 let, bila je z mano v avtu. Okrušek ali krogla je šla dva milimetra mimo očesa mojega svaka, [in] njegova roka je zlomljena. Naš voznik ima težave z rebri. V redu sem, majhna rana blizu glave, samo kri … ampak na splošno je z mano vse v redu. Ženska, ki je izgubila mamo … tudi z njo je vse v redu.«
Novinarji, ki so snemali na tem območju (At Least 4 Civilians Killed in Shelling by Russian Forces Near Kyiv – The New York Times (nytimes.com)), so poročali, da se je zgodil še en ruski napad, ko so civilisti tekli skozi križišče. Napadalci so ubili štiri osebe, vključno z žensko in dvema njenima otrokoma. Mediji so poročali tudi o večkratnem streljanju in obstreljevanju na tem območju, kar vzbujalo skrb, da so bili ti napadi nediskriminatorni ali nesorazmerni ter da so kršili pravila mednarodnega humanitarnega prava.
»Ni mogoče oditi«
Amnesty International je zaskrbljena, da se bodo določene kategorije soočile s posebnimi izzivi, če bodo poskušale ubežati konfliktu. V intervjujih z ukrajinskimi prebivalci ogroženih mest je organizacija izvedela za gibalno ovirane, starejše in ljudi z zdravstvenimi težavami, ki se težje evakuirajo iz svojih domov, poiščejo varnost med napadi ali dobijo zdravniško pomoč.
Elena Kozachenko, 38-letnica iz Černigova, ima raka na dojki in je trenutno na kemoterapiji. Rekla je:
»Imam raka in moram dobiti zdravila. Zadnji krog kemoterapije sem imela 23. februarja. Moja naslednja kemoterapija naj bi bila 16. aprila. Potrebujem preglede, a v soseski, kjer je onkološka bolnišnica, ves čas bombardirajo, tja je prestrašno iti. Želim oditi, ker je bivanje v Ukrajini [zdaj] z mojo diagnozo samomor. [A] ni mogoče oditi … Bojim se evakuacije, ker sem živa tarča.«
Mnogi starejši ljudje, ki jih je prizadel konflikt, se soočajo z velikimi težavami pri poskusu bega ali iskanju varnosti med napadi in so pogosto manj pripravljeni zapustiti domove, kjer so živeli desetletja ali celo življenje.
Rita, 64-letna družinska zdravnica iz Kijeva, je pojasnila:
»Kijev je staro mesto, vsi starejši ljudje, gibalno ovirani, ne morejo priti iz stanovanj v kleti. V naši stavbi so hoteli [ponoči] izklopiti elektriko, da ne bi pritegnili bombardiranja … Rekli smo, da bo to smrtna obsodba za starejše; če ne morejo uporabljati dvigala, sploh ne morejo zapustiti svojih stanovanj.«
Član regionalnega sveta Kijeva – ki zastopa Irpin, Bučo in druge skupnosti pod ruskim obleganjem – je dodal:
»V glavnem [starejši ljudje] ostanejo … Zanje je varneje ostati kot oditi brez denarja ali hrane, ker ostanejo v svojem domačem kraju – poznajo svoje sosede. Če se izselijo, niso prepričani, da jim bo kdo pomagal; nimajo denarja za selitev.«
Tatyana Sobko, 70-letnica iz Kijeva, je Amnesty International povedala:
»Nočemo oditi, naši otroci so nas večkrat poskušali odpeljati … To je naš dom, kako lahko zapustiš svoj dom in greš sedeti nekam v tujino? Kako je to mogoče? … To je naša zemlja in ne bomo pobegnili.«
Starejšim in gibalno oviranim osebam ter drugim ogroženim skupinam, ki se lahko soočajo s posebnimi tveganji in izzivi pri umiku na varno, je treba dati skladno z mednarodnim humanitarnim pravom prednost pri evakuaciji.
Načrtovanje in obveščanje o evakuacijah in varnih humanitarnih koridorjih je treba prav tako izvajati na vključujoč način, vključno z zagotavljanjem, da so vse informacije, prevoz in storitve dostopni vsem. I
Ljudje, s katerimi se je pogovarjala Amnesty International, so povedali tudi, da živijo v utesnjenih razmerah in trpijo zaradi hudega pomanjkanja hrane, vode in zdravil. Nekateri zaradi neusmiljenega ruskega obstreljevanja že več dni ne morejo zapustiti kleti. Že več dni trpijo tudi izpade elektrike, ogrevanja in komunikacij.
Ukrajina: V ruskem zračnem napadu z nevodeno bombo v Černigovu ubiti civilisti – nova preiskava in pričevanja
9. marec 2022 – V napadu 3. marca so bili ubiti ljudje, ki so stali v vrsti za kruh. Smrtonosni zračni napad bi lahko bil vojno hudodelstvo.
Ruski zračni napad, ki je po navedbah v ukrajinskem mestu Černigov ubil 47 civilistov, bi lahko predstavljal vojno hudodelstvo, je dejala Amnesty International po preiskavi napada.
Ob okoli 12.15 v četrtek, 3. marca, je majhen trg ob ulicah Viacheslava Chornovola in Kruhova zadelo več bomb, ki so ubile civiliste in močno poškodovale okoliške stavbe.
Na podlagi intervjujev ter preverjanja in analiziranja video dokazov je ekipa za krizni odziv pri Amnesty International zaključila, da je šlo najverjetneje za ruski zračni napad, v katerem so uporabili najmanj osem nevodenih zračnih bomb (dumb bombs).
»Zračni napad, ki je bil izpeljan na ulice Černigova, mora pretresti vest človeštva. To je bil neusmiljen, nesorazmeren napad na ljudi, ki so bili po vsakdanjih opravkih v svojih domovih, na ulicah in v trgovinah,« je dejala Joanne Mariner, direktorica kriznega odziva pri Amnesty International.
»Ta šokantni napad je eden od najbolj smrtonosnih, kolikor so jih doslej pretrpeli ljudje v Ukrajini. Tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča bi ga moral preiskati kot vojno hudodelstvo. Odgovorne za take napade je treba prevesti pred roke pravice, žrtve in njihove družine pa prejeti celovito popravo krivic.«
Regionalna uprava Černigova je poročala, da je bilo v napadu ubitih 47 ljudi (38 moških, devet žensk). Preverjeni posnetki kažejo na to, da je bilo drug za drugim vrženih osem izstrelkov, ki so padli v liniji, kor je značilno za bombni napad.
Amnesty International ni mogla identificirati legitimnega vojaškega cilja na mestu napada ali blizu njega. Satelitski posnetki z 28. februarja kažejo vrsto ljudi pred stavbami, ki so bile prizadete v napadih. Glede na to podobo in zbrana pričevanja prič Amnesty International verjame, da je večina žrtev v času zračnega napada stala v vrsti za hrano.
Foto: Zemljevid kaže škodo na prizadetem območju – preverjeno s fotografijami in video posnetki v prostem dostopu – v napadu 3. marca 2022 v Černigovu v Ukrajini. Prikazana je tudi pomembna civilna infrastruktura, ki je zelo blizu območjem s preverjeno škodo. V neposredni bližini so bile na satelitskih posnetkih z dne 28. februarja vidne vrste pri dveh trgovinah s hrano (to na tej sliki ni prikazano).
Nenadoma se je vse začelo sesuvati in padati
33-letna mama treh otrok Julija Matvienko je bila v času napada s svojimi otroki doma na ulici Ivana Bohuna.
Utrpela je poškodbo glave. Amnesty International je povedala:
»Hodila sem po hodniku in nisem prišla niti do kuhinje, ko sem nenadoma oglušela – sploh nisem vedela, kaj se dogaja.
Nenadoma se je vse začelo sesuvati in padati. Otroci so kričali. Nekaj sekund se je zdelo, da je tišina in da je čas obstal. Potem sem otroke potegnila izpod ruševin. Po meni je tekla kri in otroke sem odvlekla ven.
Vse je bilo uničeno in vrata [v stavbo] so odletela. Niti eno okno ni ostalo celo in nekateri balkoni so bili v celoti odtrgani. Otroci nimajo niti praske. To je čudež … na njih [je bila] le moja kri.«
Foto: Moški pred stanovanjsko zgradbo, poškodovano v bombardiranju Černigova, 4. marca 2022. Po uradnih podatkih je v napadih ruskih sil 3. marca na stanovanjsko območje, vključno s šolami in stolpnicami, umrlo 47 ljudi.
Rusija/Ukrajina: V skladu z Ženevsko konvencijo je treba vojne ujetnike zaščititi pred radovednostjo javnosti
7. marec 2022 – Pravice vojnih ujetnikov v ruski invaziji na Ukrajino morajo biti spoštovane, kot določa tretja Ženevska konvencija, je dejala Amnesty International.
Ukrajinske oblasti so v zadnjih dneh vključevale ruske vojne ujetnike na novinarske konference, da bi razpravljali o svoji vlogi v vojaški invaziji. Poleg tega video posnetki na družbenih omrežjih kažejo, kako ujeti vojaki stopijo v stik z družinami v Rusiji. Na družbenih omrežjih so se pojavili tudi videoposnetki ujetih ukrajinskih vojakov, vendar še ni jasno, ali so te posnetke odobrile ruske oblasti.
»Ko se konflikt nadaljuje, je bistveno, da obe strani v celoti spoštujeta pravice vojnih ujetnikov,« je poudarila Joanne Mariner, direktorica kriznega odziva pri Amnesty International in dodala: »Vsak javni nastop lahko ogrozi vojne ujetnike ob vrnitvi v svojo državo, med ujetništvom pa je to lahko problematično tudi za njihove družine.«
13. člen tretje Ženevske konvencije izrecno določa, da je treba vojne ujetnike ves čas ščititi, zlasti pred radovednostjo javnosti. Dolžnost oblasti je zagotoviti, da se pravice vojnih ujetnikov ustrezno spoštujejo od trenutka, ko so ujeti.
Ženevska konvencija
13. člen Tretje ženevske konvencije vsebuje naslednja pravna pravila:
- Z vojnimi ujetniki je treba vedno ravnati človeško.
- Vsako nezakonito dejanje ali opustitev dejanja s strani sile, ki jih pridržuje, ki povzroči smrt ali hudo ogroža zdravje vojnega ujetnika pod njenim nadzorom, je prepovedano in se šteje za hudo kršitev te konvencije.
- Zlasti je prepovedano vojnega ujetnika fizično pohabiti ali ga uporabiti za kakršne koli medicinske ali znanstvene poskuse, ki niso upravičljivi kot zdravstvena, zobozdravstvena ali bolnišnična obravnava ujetnika niti niso storjeni v njegovo korist.
- Prav tako je treba vojne ujetnike vedno ščititi, zlasti pred nasilnimi dejanji, zastraševanjem, žalitvami in radovedno javnostjo. Povračilni ukrepi proti vojnim ujetnikom so prepovedani.
V komentarju konvencije Mednarodnega odbora Rdečega križa je izrecno navedeno, da se mora vsako gradivo, ki omogoča identifikacijo posameznih vojnih ujetnikov, obravnavati kot gradivo, ki je potencialno izpostavljeno javnosti in se zato ne sme prenašati, objavljati ali predvajati.
Amnesty International poziva k spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava in prava človekovih pravic ves čas konflikta v Ukrajini, ki se še naprej stopnjuje.
EU: Začasna zaščita potrebna za vse, ki bežijo iz Ukrajine
3. marec 2022 – V odziv na to, da je Svet EU aktiviral direktivo o začasni zaščiti, kar pomeni, da bodo vsi ljudje, ki bežijo pred konfliktom v Ukrajini, v državah EU dobili takojšnjo zaščito, je Eve Geddie, direktorica pisarne Amnesty International za EU, dejala:
»Vsakdo, ki beži pred konfliktom mora dobiti zaščito in pomoč v novi situaciji. Pozdravljamo, da bodo Ukrajinke_ci hitro prejeli zaščito. A s tem, da je pomoč omejena na Ukrajince, ki bežijo pred konfliktom, je Svet tudi pokazal omejitve evropske solidarnosti.«
»Današnja odločitev pomeni, da bodo Ukrajinci, ki iščejo varnost v EU, hitro dobili dovoljenje za bivanje, lahko bodo delali, zagotovljeni jim bodo ustrezna nastanitev, socialna in zdravstvena pomoč in izobraževanje. Zdaj pa se morajo države članice EU odločiti, ali bodo to razširile tudi na druge, ki bežijo iz Ukrajine. Pozivamo jih, da z vsemi, ki bežijo pred tem konfliktom, ravnajo enako.«
»Današnja odločitev Sveta EU je opomnik, da je Evropa že dolgo imela orodja za zaščito ljudi, ki bežijo pred vojno in za pomoč prišlekom, ter da je običajen pristop ‘Trdnjave Evrope’ politično motivirana odločitev. Da je bila taka odločitev sprejeta sploh prvič, a načelno le za ukrajinske državljane, kaže na to, kako je pristop EU zaznamovan z dvojnimi standardi.«
Ozadje
Direktiva o začasni zaščiti je bila vzpostavljena leta 2001, po konfliktu v nekdanji Jugoslaviji, ko se je Evropa prvič po drugi svetovni vojni soočala z množičnim razseljevanjem ljudi, ki bežijo pred konfliktom v Evropi. A nikoli je niso aktivirali.
Amnesty International je velikokrat pozvala k njeni aktivaciji, nazadnje v okviru odziva EU na krizi v Afganistanu in v Ukrajini.
5 zlatih pravil za evropske države: Kako se odzvati na povečan prihod beguncev
2. marec 2022 – Odziv držav, ki sprejemajo begunce, mora biti takojšen in mora zagotavljati človekove pravice. Kliknite tukaj za 5 zlatih pravil.
Rusija/Ukrajina: Invazija na Ukrajino je dejanje agresije in katastrofa človekovih pravic
1. marec 2022 – Ruska invazija na Ukrajino je očitna kršitev Listine Združenih narodov in dejanje agresije, ki je zločin po mednarodnem pravu, je dejala Amnesty International in pozvala k odgovornosti vseh, ki so vpleteni v te kršitve. Zagotoviti je treba osebno, individualno, in kolektivno odgovornost za omenjeno in za številne kršitve, ki so do sedaj zaznamovale napad na Ukrajino.
Amnesty International ob poudarjanju resnosti ukrajinske krize, poziva države članice ZN, da zagotovijo spoštovanje in zaščitijo Listino ZN, ki prepoveduje rabo sile proti ozemeljski celovitosti ali politični neodvisnosti katerekoli države. Edini izjemi teh določb sta samoobramba in uporaba sile, ki jo odobri Varnostni svet ZN – in v tej krizi ne gre niti za eno niti za drugo.
Amnesty prav tako poudarja, da so po mednarodnem pravu vse države zavezane razreševati mednarodne spore na miren način in tako, da niso ogroženi mednarodni mir, varnost in pravica.
»Ruska invazija na Ukrajino je groba, resna in jo zaznamuje le ena značilnost: agresija. Rusija prodira v srce Ukrajine, si prizadeva za odstavitev zakonito izvoljene vlade, kar ima realne in potencialno množične posledice na življenje civilnega prebivalstva, njihovo varnost in blaginjo. Njena dejanja niti pod razno ne morejo biti upravičena na podlagi katerega koli od razlogov, ki jih je podala Rusija. In vse to izvršuje država, ki je stalna članica Varnostnega sveta ZN,« je dejala Agnes Callamar, generalna sekretarka Amnesty International.
»Rusija očitno krši svoje mednarodne zaveze. Njena dejanja so v grobem nasprotju s pravili in načeli, na katerih so bili ustanovljeni Združeni narodi. Vse države članice ZN bi morale to ravnanje nedvoumno obsoditi. Rusko očitno nespoštovanje ne sme voditi do opogumljanja drugih, da bi temu sledili, prav tako ne sme spodkopati sposobnosti ZN, da tako ravnanje zaustavi.«
Odkar se je 24. februarja začela ruska invazija, Amnesty dokumentira stopnjevanje kršitev humanitarnega in prava človekovih pravic, vključno s smrtmi civilistov zaradi neselektivnih napadov na civilna območja in infrastrukturo. Napadi na zaščitena območja, kot so bolnišnice in šole, uporaba neselektivnih orožij, kot so balistični izstrelki, in uporaba prepovedanega orožja, kot so kasetne bombe; to vse lahko predstavlja vojna hudodelstva.
Amnesty International poziva države članice ZN, naj bodo enotne v obsodbi ruskega dejanja agresije, pri zagotavljanju humanitarne pomoči in podpore državljanom Ukrajine, vključno s tistimi, ki bežijo pred konfliktom, in naj zagotovijo, da posledice ruske agresije sveta ne potisnejo bližje prepadu nasilja, kršitev in negotovosti.
»V manj kot tednu dni je ruska invazija na Ukrajino spodbudila množično krizo človekovih pravic, humanitarno krizo in krizo razseljevanja, kar bi lahko postalo ena največjih takih katastrof v nedavni evropski zgodovini. Rusija ne le krši suverenost svoje sosede in njenih ljudi, ampak se zoperstavlja tudi globalni varnostni arhitekturi in izkorišča njeno šibkost, vključno z disfunkcionalnim Varnostnim svetom ZN. To bo imelo dolgoročne posledice za nas vse. Ne smemo dovoliti, da bi bili arhitekti globalnega sistema agresija in kršitve mednarodnega prava,« je dejala Agnes Callamard.
Včerajšnja napoved tožilca Mednarodnega kazenskega sodišča (MKS), da si bo njegov urad prizadeval za preiskavo Ukrajine, naj bo opozorilo za vse storilce vojnih hudodelstev in hudodelstev zoper človečnost, vključno s tistimi na visokih položajih in najbolj odgovornimi, da bodo osebno odgovarjali.
»Amnesty International poziva vse države MKS in celotno mednarodno skupnost, naj sodelujejo s preiskavo MKS. Ta preiskava ne sme biti osamljena. Da bi se dosegla celovita odgovornost v Ukrajini, so potrebna usklajena in kreativna prizadevanja Združenih narodov in njihovih teles, pa tudi pobude na nacionalni ravni – v skladu z načelom univerzalne jurisdikcije,« je dejala Agnes Callamard.
»V teh zgodnji fazi je zbiranje in ohranjanje dokazov bistvenega pomena za uspešno nadaljnjo preiskavo. Predvsem pa moramo zagotoviti, da – tragično – vedno večje število žrtev vojnih hudodelstev v Ukrajini sliši sporočilo mednarodne skupnosti, da je že zdaj odločena zagotoviti pravna sredstva za njihovo trpljenje.
Ozadje
Hude kršitve pravil oboroženih spopadov predstavljajo vojna hudodelstva. Nekatera so kot taka opredeljena v Rimskem statutu Mednarodnega kazenskega sodišča. MKS bi imel jurisdikcijo nad vojnimi hudodelstvi, storjenimi v Ukrajini, ki je leta 2015 z izjavo sprejelo jurisdikcijo MKS nad zločini, storjenimi na njenem ozemlju od 20. februarja 2014. Rusija je Rimski statut (s katerim je bil ustanovljen MKS) podpisala leta 2000, a je podpis leta 2016 umaknila.
Zdi se, da vojaško posredovanje ustreza opredelitvi agresije, kot je opredeljena v Rimskem statutu MKS. Slednji v relevantnem delu »dejanje agresije« določa kot »dejanje agresije, ki po značilnostih, resnosti in obsegu predstavlja očitno kršitev Listine ZN.« Četudi Sodišče, razen če bi ga s situacijo seznanil Varnostni svet, kar ni verjetno, ne bi imelo jurisdikcije nad zločinom agresije v tej situaciji, ima veliko držav, vključno z Ukrajino, domačo zakonodajo, ki omogoča pregon odgovornih za ta zločin.
Invazija na Ukrajino je že pripeljala do neselektivnih napadov na stanovanjska območja, zdravstvene ustanove, socialno infrastrukturo in drugo civilno infrastrukturo in objekte ter do smrti in poškodb civilistov. Vodila je do množičnih razselitev in uničenja civilnih stanovanj. V bojevanju v Donecku in Lugansku, zlasti v letih 2014-2015, je že prihajalo do zunajsodnih usmrtitev, mučenja in drugega slabega ravnanja, prisilnih izginotij in nezakonitega odvzema prostosti.
Rusija: Kremelj cenzurira medije in razganja protestnike, ki nasprotujejo invaziji na Ukrajino
28. februar 2022 – Marie Struthers, direktorica Amnesty International za vzhodno Evropo in srednjo Azijo, je komentirala cenzuriranje medijev, razganjanje protivojnih protestnikov in preganjanje oseb, ki javno nasprotujejo ruski invaziji na Ukrajino:
»Na tisoče protestnikov po vsej Rusiji se je podalo na ulice, da bi obsodili vojno, a Kremelj še vedno skuša nasilno zadušiti kritike in sili domače medije, da podpirajo državno politiko. Z uporabo sile za razpršitev protivojnih shodov in s cenzuro tiska se ruske oblasti vedno bolj pogrezajo v represijo, javno razpoloženje proti vojni pa se povečuje.«
»Iz obupa, da bi utišala kritike, Rusija uporablja tudi podjetja, ki so pod državnim nadzorom, da kaznuje posameznike, ki so proti invaziji. Odstranitev televizijskega voditelja Ivana Urganta in položaj ugledne novinarke Elene Chernenko, ki je bila izključena iz vladnega novinarskega zbora zaradi protivojnega pisma, kaže na popolno neupoštevanje svobode medijev s strani države.«
»Rusija v okviru invazije na Ukrajino izvaja neselektivne napade, ki kršijo mednarodno humanitarno pravo, hkrati pa oblasti teptajo pravice do svobode izražanja in mirnega zbiranja v Rusiji in promovirajo svojo pripoved o konfliktu. Brutalno zatiranje tistih, ki izražajo svoje nestrinjanje z vojno, se mora takoj ustaviti.«
Ozadje
Ruski nadzorni organ Roskomnadzor je 24. februarja 2021 vsem medijem ukazal, naj med poročanjem o invaziji Rusije na Ukrajino uporabljajo samo informacije, ki so jih zagotovili uradni državni viri. Zaradi nespoštovanja tega ukaza se lahko blokirajo njihova spletna mesta in izreče globa do 62.600 dolarjev.
28. februarja je nadzorni organ blokiral spletno stran Nastoyashchee Vremya (Current Times), ki je hčerinsko podjetje RFE/RL, zaradi širjenja »nezanesljivih javno pomembnih informacij« o konfliktu. Generalno tožilstvo je 27. februarja izdalo izjavo, v kateri grozi s kazenskim pregonom po obtožbah »velike izdaje« za kakršno koli »pomoč tuji državi, mednarodni ali tuji organizaciji ali njihovim predstavnikom pri dejavnostih, usmerjenih proti varnosti Ruske federacije.«
V prvih štirih dneh invazije je ruska policija rutinsko uporabljala fizično silo za razpršitev protivojnih protestov po vsej državi. Po podatkih nevladne organizacije za človekove pravice OVD-Info je bilo v najmanj 67 mestih po Rusiji aretiranih več kot 5900 miroljubnih protestnikov. 24. februarja je policija do nezavesti pretepla političnega filozofa Grigorija Yudina, ki je bil zaradi tega na kratko hospitaliziran.
Ukrajina: Kasetno strelivo v vrtcu, ki je bil zaklonišče, ubilo otroka in dva druga civilista
27. februar 2022 – Na vrtec v mestu Okhtyrka na severovzhodu Ukrajine, ki je služil kot zaklonišče za civiliste, je v petek, 25. februarja, priletelo široko prepovedano kasetno strelivo. Pri tem so bili ubiti trije civilisti, ki so bili v njem, med njimi tudi otrok. Še en otrok je bil ranjen, je dejala Amnesty International. Zdi se, da so napad izpeljale ruske sile, ki so v bližini izvajale operacije in ki imajo sramotno zgodovino uporabe kasetnega streliva na naseljenih območjih. Napad bi lahko bil vojno hudodelstvo.
»Za uporabo kasetnega streliva v naseljenih območjih ni nobenega opravičila, kaj šele za uporabo tovrstnega orožja v bližini šol in vrtcev,« je napad komentirala Agnes Callamar, generalna sekretarka Amnesty International.
Napad krši prepoved neselektivnih napadov in v njem je bila poškodovana šola, zgradba, ki je pravno upravičena do posebne zaščite. Po konvenciji o kasetnem strelivu iz leta 2008 – pogodba, ki jo podpira več kot 100 držav, nista pa se ji pridružili niti Ukrajina niti Rusija – so v vseh okoliščinah prepovedani raba, razvoj, proizvodnja, pridobitev, kopičenje in transfer kasetnega streliva. Običajno mednarodno humanitarno pravo prepoveduje uporabo orožij, ki so same po sebi neselektivne, kot to velja za kasetno strelivo. Izvajanje neselektivnih napadov, v katerih so ubiti ali poškodovani civilisti, predstavlja vojno hudodelstvo.
To je bil že četrti napad v tem konfliktu, za katerega je Amnesty International potrdila, da je zadel šolo.
Med intenzivnim obstreljevanjem so sile s podporo Rusije 17. februarja zadele vrtec v mestu Stanytsia Luhanska, pri čemer so bili ranjeni trije civilisti. Zvečer 25. februarja je izstrelek zadel šolo številka 48 v Mariupolu, pri čemer so bila razstreljena okna, zidovi pa poškodovani z jeklenimi kosi. Eksplozivno orožje, najverjetneje topniški izstrelek, je zadelo drugo nadstropje vrtca v mestu Černigov (Chernihiv), kar je povzročilo požar, ki so ga najverjetneje zaznala satelitska tipala VIIRS za opazovanje okolja.
Po mednarodnem humanitarnem pravu so izobraževalne ustanove upravičene do okrepljene zaščite, če se ne uporabljajo za vojaške namene. (Za nobeno od poškodovanih šol v incidentih, ki jih je zabeležila Amnesty International, se ne zdi, da bi se uporabljala za vojaške namene). V konflikt vpletene strani si morajo posebej prizadevati, da se izogibajo uničevanju ali poškodovanju šol; sodeč po vedno večjem številu napadov ruske sile tega ne upoštevajo.
»Človeku se obrne želodec, ko vidi neselektivne napade na predšolske ustanove, v katerih civilisti iščejo zaščito. Povsem preprosto povedano: to je treba preiskati kot vojno hudodelstvo,« je dejala Agnes Callamar.
»Vsakdo, ki v okviru te človeške tragedije v Ukrajini zagreši vojna hudodelstva, mora individualno odgovarjati pred Mednarodnim kazenskim sodiščem (MKS) ali kakšnim drugim mednarodnim kazenskim postopkom na nacionalni ali mednarodni ravni. Države članice ZN in MKS morajo nujno premisliti, kako zagotoviti pravočasno in učinkovito zbiranje in ohranjanje dokazov za kakršnakoli kazniva dejanja, storjena v Ukrajini na podlagi mednarodnega prava.«
Rusija in Ukrajina sicer nista pogodbenici MKS, a leta 2015 je Ukrajina sprejela jurisdikcijo sodišča glede domnevnih zločinov, storjenih na njenem ozemlju od 20. februarja 2014.
Ruska vojska med invazijo na Ukrajino izvaja nediskriminatorne napade
25. februar 2022
- Raziskava Amnesty International je potrdila kršitve mednarodnega humanitarnega prava.
- Ruski napadi bi lahko predstavljali vojna hudodelstva.
- Očitno napačno rusko zatrjevanje, da uporabljajo natančno vodeno orožje.
- Ruska vojska kaže popolno nespoštovanje do življenj civilnega prebivalstva.
Rusko invazijo na Ukrajino so zaznamovali neselektivni napadi na civilna območja in napadi na zaščitene objekte, kot so bolnišnice, je danes dejala Amnesty International, potem ko je zabeležila tri incidente, v katerih je bilo po njenem ubitih najmanj šest civilistov, ranjenih pa še najmanj 12. Neselektivni napadi kršijo mednarodno humanitarno pravo (zakone vojne) in lahko predstavljajo vojni zločin.
»Ruska vojska kaže popolno nespoštovanje do civilnih življenj s tem, da na gosto naseljenih območjih uporablja balistične izstrelke in druga eksplozivna orožja s širokim dosegom. Nekateri od teh napadov bi lahko bili vojni zločini. Ruska vlada, ki napačno trdi, da uporablja le natančno vodeno orožje, bi morala sprejeti odgovornost za ta dejanja,« je dejala Agnes Callamar, generalna sekretarka Amnesty International.
Neselektivni napadi
Oddelek Amnesty International Crisis Evidence Lab je analiziral digitalne dokaze, vključno s fotografijami, video in satelitskimi posnetki, treh takih napadov, ki so bili izvedeni v začetnih urah ruske invazije na Ukrajino 24. februarja. Napadi so se zgodili v Vuhledarju, Harkovu in Umanu.
Najbolj smrtonosen napad, ki ga je dokumentirala Amnesty International, se je zgodil ob približno 10.30 po lokalnem času, ko je balistični izstrelek priletel v bližino bolnišnice v mestu Vuhledar v regiji Donevk na vzhodu Ukrajine, pri čemer so bili ubiti štirje civilisti, deset pa ranjenih. Glede na lokalni vir, s katerim se se pogovarjali raziskovalci Amnesty International, so bili ubiti dve ženski in dva moška, med ranjenimi pa je bilo tudi šest zdravstvenih delavcev_k. Preiskovalec za orožje Amnesty International je z analizo fotografij ostankov orožja, povezanih z napadom, ugotovil, da je bil uporabljen balistični izstrelek 9M79 Tochka. Ta orožja so izjemno nenatančna, redno zgrešijo tarče za pol kilometra ali več in se ne bi nikoli smela uporabljati v naseljenih območjih.
Drug napad je bil izveden ob okoli 8. zjutraj po lokalnem času v regiji Harkov na severovzhodu Ukrajine. Najverjetnejša tarča je bila bližnja letalska baza Čugujev (Chuhuiv), a namesto tega je rusko orožje zadelo stanovanjski blok, kar je povzročilo obsežen požar in očitno ubilo najmanj enega civilista ter ranilo vsaj dve civilistki. Sodeč po enem samem velikem kraterju na tleh med stanovanjskimi bloki je verjetno šlo za en sam velik izstrelek ali raketo.
V še enem napadu ob 7. zjutraj 24. februarja v Umanu v regiji Čerkassy (Cherkasy) je bil v napadu, ki je poškodoval tudi bližnjo restavracijo, očitno ubit civilist.