Če ne moremo sami sprejemati odločitev o svojem telesu, nimamo svobode.
Če se žensko prisili, da mora donositi neželeno nosečnost, je to kršitev njenih človekovih pravic.
Prav tako je kršitev njenih pravic, če je prisiljena opraviti splav v nevarnih okoliščinah.
A v prenekaterih delih sveta se reproduktivna avtonomija in pravica, da sami odločamo o svojem telesu, omejujeta. Poglavitne ovire dostopa do varnega splava so: zakonska prepoved splava, stigmatiziranje ljudi, ki naredijo splav, marginalizacija in diskriminacija. Posebej je nevarna intersekcijska diskriminacija, do katere prihaja takrat, ko je nekdo žrtev diskriminacije zaradi več svojih okoliščin (npr. priseljenka, ki nima službe).
Dostop do splava mora biti zagotovljen ženskam, dekletom in ostalim osebam, ki lahko zanosijo.
»Odločanje o rojstvih svojih otrok je svobodno. Država zagotavlja možnosti za uresničevanje te svoboščine in ustvarja razmere, ki omogočajo staršem, da se odločajo za rojstva svojih otrok. «
Pravica do splava je v Sloveniji zapisana v 55. členu slovenske ustave.
Dostop do splava je človekova pravica
Pravo človekovih pravic jasno določa, da so odločitve o našem telesu samo naše.
Po mednarodnem pravu človekovih pravic ima vsakdo pravico do življenja (ki se začne z rojstvom), do zasebnosti, do zdravja, do enakosti in nediskriminacije. Vsak ima tudi pravico do življenja brez nasilja, diskriminacije, mučenja ali drugih oblik slabega ravnanja.
Vsaka ženska, dekle ali druga oseba, ki lahko zanosi, ima pravico, da opravi splav v okoliščinah, v katerih se spoštujejo njene pravice, avtonomija, dostojanstvo in potrebe. V Amnesty International pozivamo k celoviti odpravi kriminalizacije splava. To pomeni, da se ne sme kazensko preganjati ali kaznovati niti osebe, ki se odloči za splav, niti osebe, ki ji to omogoči ali opravi storitev splava.
Dostop do splava mora postati univerzalen, to vključuje tudi ustrezno oskrbo po splavu. Ljudje morajo imeti dostop do informacij glede splava, ki temeljijo na dokazih in so nepristranska ter ne vključujejo prisile, nasilja in diskriminacije.
Kriminalizacija splava ne prepreči, naredi ga le manj varnega
Ljudje potrebujejo dostop do splava. Tudi če je splav v neki državi prepovedan, ga nekatere osebe naredijo, dostikrat v nevarnih okoliščinah, namesto da bi to zdravstveno storitev dobile v zdravstvene ustanovi. S tem ogrozijo svoje zdravje, morda pa tudi življenje. Splav v takih primerih pogosto opravijo ljudje, ki za ta poseg niso usposobljeni in ne znajo pomagati v primeru zapletov. Nevarni splavi so pogosto narejeni v nehigieničnih okoliščinah, nekatere osebe splav naredijo same. Vsem nevarnostim in zapletom bi se lahko izognili z zagotavljanjem dostopa do varnega in zakonitega splava.
Podatki kažejo, da ni bistvene razlike v številu splavov, ko je splav dovoljen ali ko ni. Po podatkih Guttmacherjevega inštituta, neprofitne organizacije za reproduktivno zdravje s sedežem v ZDA, je:
- stopnja splava v državah, ki splav v celoti prepovedujejo ali ga dovoljujejo le v primerih, ko je ogroženo življenje ženske, 37 na 1000 ljudi;
- v državah, ki splav dovoljujejo, pa 34 na 1000.
To je statistično zelo majhna razlika.
Svetovna zdravstvena organizacija je države opozorila, da morajo za zmanjševanje števila smrti in poškodb zagotoviti:
- dostop do spolne vzgoje,
- možnost uporabe učinkovite kontracepcije,
- varen in zakonit dostop do splava,
- in pravočasno in ustrezno oskrbo v primeru morebitnih zapletov pri opravljanju splava.
Gnala me je volja pomagati, ko nihče drug ni hotel ali mogel pomagati. Zame je bila pomoč Aniji samoumevna, spodobna in poštena stvar.
Justyna Wydrzyńska
Aktivistka obsojena, ker je ženski pomagala do varnega splava
Justyna Wydrzyńska je poljska aktivistka, ki opozarja na pomembnost dostopa do varnega splava. Ker je ženski v nasilnem odnosu poslala tablete za splav, je bila obsojena.
Lastna izkušnja s splavom, ko je bila brez podpore ali dostopa do zanesljivih informacij, je Justyni dala moč in motivacijo, da pomaga drugim sprejemati informirane odločitve o reproduktivnem življenju.
Justyna Wydrzyńska je soustanoviteljica aktivistične skupine Abortion Dream Team, ki se bori proti stigmi splava in ponuja nasvete o dostopu do varnega splava na Poljskem, kjer imajo eno najbolj restriktivnih zakonodaj glede dostopa do splava v Evropi.
Februarja 2020 je Justyna vzpostavila stik z Anio (ni njeno pravo ime). Ania je bila v nasilnem razmerju, noseča in obupana. Rekla je, da bi raje umrla, kot da bi nadaljevala nosečnost. Justyna, ki je tudi sama preživela nasilno razmerje, je vedela, da ji mora pomagati. Aniji je po pošti poslala lastne tablete za splav, vendar pa je njen partner paket prestregel in poklical policijo, ki je tablete zasegla.
Novembra 2021 je državni tožilec vložil obtožnico proti Justyni zaradi »pomoči pri splavu«. Marca 2023 je bila spoznana za krivo in obsojena na osem mesecev družbeno koristnega dela. Njeni odvetniki so se pritožili.
Justynina obsodba je nevaren precedens. Brez podpore in zanesljivih informacij, ki jih zagotavljajo ona in drugi aktivisti_ke, bi bili ljudje, kot je Ania, sami in brez dostopa do varnega splava.
