Pravica do protesta še nikoli ni bila tako na udaru v vseh regijah sveta – in ta grožnja se še povečuje, je dejala Amnesty International ob začetku globalne kampanje, katere namen je soočenje z vedno večjimi in okrepljenimi prizadevanji držav v smeri spodkopavanja te pravice.
Pridružite se globalni kampanji in podpišite peticijo za zaščito pravice do protesta, kliknite tukaj.
Oblasti od Rusije do Šrilanke, Francije do Senegala, Irana do Nikaragve uresničujejo vedno večji nabor ukrepov, da bi zatrle organizirano izražanje drugačnega mnenja. Protestniki_ce širom sveta se soočajo z nevarno mešanico nasprotovanja, ko se povečujejo število zakonov in drugih ukrepov za omejevanje pravice do protesta, zloraba pooblastil, razširitev nezakonitega množičnega in ciljno usmerjenega nadzorovanja, zapiranje interneta in spletna cenzura ter zlorabe in stigmatiziranje. Skupine, ki so že tako marginalizirane in diskriminirane, so podvržene dodatnim preprekam.
Amnesty International bo s kampanjo Zaščitimo protest opozorila na napade na mirni protest, se postavila na stran napadenih ter podprla vsebine družbenih gibanj, ki si prizadevajo za spremembo na področju človekovih pravic.
»V zadnjih letih smo bili priča največjih mobilizacij z namenom protesta v zadnjih desetletjih. Black Lives Matter, Jaz tudi in gibanja za boj proti podnebnim spremembam so navdihnile milijone širom sveta, da so na ulicah in na spletu zahtevali rasno in podnebno pravičnost, enakost in preživetje ter odpravo spolnega nasilja in diskriminacije. Drugod se je na tisoče ljudi zoperstavljalo policijskemu nasilju in ubojem, državni represiji in zatiranju.”
Agnès Callamard
»Skoraj brez izjem je bil odziv državnih oblasti na ta val množičnih protestov omejevanje, represija in pogosto nasilne reakcije. Namesto da bi omogočale pravico do protesta, gredo oblasti vedno dlje v svojem prizadevanju, da bi jo zatrle. Zato smo kot največja organizacija za človekove pravice izbrali ta trenutek za začetek globalne kampanje. Čas je, da se zoperstavimo in glasno spomnimo ljudi na oblasti na našo neodtujljivo pravico do protesta, izražanja nezadovoljstva in do svobodnega, kolektivnega in javnega zahtevanja sprememb.«
Video: Pravica do protesta
Restriktivne zakonodaje, blanketne prepovedi in izredna pooblastila
Skupna akcija je vedno bolj nujna, glede na številne izzive, s katerimi se soočamo, med njimi okoljska kriza, naraščajoča neenakost in grožnje preživljanju, sistemski rasizem in nasilje na podlagi spola. Vlade so se odzvale z zakonodajo, s katero so uvedle nelegitimne omejitve pravici do protesta. Na primer, med pandemijo covida-19 so bile sprejete blanketne prepovedi protesta – na primer v Grčiji in na Cipru ter v Sloveniji. V Združenem kraljestvu nov zakon vsebuje določbe, s katerimi dobiva policija široka pooblastila, vključno z možnostjo, da prepovedo »glasne proteste«, v Senegalu pa so politične demonstracije v središču Dakarja prepovedane že od leta 2011, s čimer se onemogočajo protesti blizu vladnih stavb.
Vlade vseh vrst tudi v vedno večji meri uporabljajo izredna pooblastila kot pretvezo za zatiranje drugačnih mnenj. To se je na vrhuncu pandemije dogajalo v različnih državah, vključno s Tajvanom, v Demokratični republiki Kongo pa so od maja 2021 »izredne razmere«, ki jih je razglasila vlada, dale vojski in policiji široka pooblastila za omejevanje protestov v provincah Ituri in Severni Kivu.
Demoniziranje ljudi, ki protestirajo
Vlade po vsem svetu omejitve upravičujejo s tem, da trdijo, da protesti predstavljajo grožnjo javnemu redu in s stigmatiziranjem protestnikov_ic, označujejo jih za ljudi, ki »delajo težave«, kot »upornike« ali celo »teroriste«. S tem, da jih prikazujejo v taki luči, oblasti upravičujejo svoj brezkompromisni pristop: sprejemanje in zlorabljanje nejasnih in drakonskih varnostnih zakonov, uporabo policije v polni opremi ter sprejemanje vnaprejšnjih odvračalnih ukrepov.
Temu smo bili priča v Hongkongu, kjer so samovoljno uporabljali zakon o nacionalni varnosti in njegovo široko opredelitev »nacionalne varnosti«, med drugim tudi za omejevanje protestov.
V Indiji pa so vedno znova zoper mirne protestnike, novinarje in zagovornike človekovih pravic uporabili antiteroristični zakon za preprečevanje nezakonitih dejanj ter kaznivo dejanja »vstaje«.
Militarizacija policije
Vlade so se že dolgo zanašale na agresivne taktike pri policijskemu spremljanju protestov, a v zadnjih letih so varnostne sile še povečale količino uporabljene sile.
Varnostne sile rutinsko zlorabljajo tako imenovana manj smrtonosna orožja, vključno s palicami, papričnim sprejem, solzivcem, šok granatami, vodnimi topovi in gumijastimi naboji. Vse od začetka 21. stoletja Amnesty International beleži trend v smeri militarizacije državnih odzivov na proteste, vključno z uporabo oboroženih sil in vojaške opreme. V državah, vključno s Čile in Francijo, varnostne sile v polni izgredniški opremi pogosto podpirajo oklepna vozila, letala vojaške kakovosti, letalniki za nadzor, puške in orožje za napade, šok granate in zvočni topovi.
Med množično vstajo, ki je leta 2021 sledila udaru v Mjanmarju, je vojska nad mirnimi protestniki uporabila nezakonito smrtonosno silo. Odkar je vojska prevzela oblast, je bilo po podatkih opazovalcev ubitih več kot 2000 ljudi, več kot 13.000 pa aretiranih.
Neenakost in diskriminacija
Ljudje, ki se soočajo z neenakostjo in diskriminacijo, bodisi na podlagi rase, spola, spolne usmerjenosti, spolne identitete, veroizpovedi, starosti, oviranosti, poklica, družbenega, ekonomskega ali migrantskega statusa, so tudi bolj prizadeti zaradi omejitev njihove pravice do protesta in doživljajo hujšo represijo.
Na primer, ženske, LGBTI osebe in ljudje, ki se ne obnašajo v skladu s pričakovanji glede na spol, se soočajo z različnimi tipi nasilja na podlagi spola, marginalizacije, družbenih norm in zakonodaje. V nekaterih državah, vključno v Sudanu, Kolumbiji in Belorusiji, so bile ženske zaradi sodelovanja na protestih spolno napadene, v Turčiji, denimo, pa že leta prepovedujejo parade ponosa.
»Naša kampanja prihaja v kritičnem trenutku. V zastrašujočem ritmu se spodkopava dragocena pravica do protesta in storiti moramo vse, da se upremo,« je dejala Agnès Callamard.
»V zadnjih letih so bili ubiti preštevilni protestniki_ce in deloma moramo tudi v njihovem imenu povzdigniti naše glasove in braniti svojo pravico, da na ulicah in spletu povemo oblastem, kar morajo slišati.«
Ozadje
Kliknite za dokument Protect the Protest: Why we must save our right to protest.
Mednarodno pravo človekovih pravic ščiti pravico do protesta v vrsti ločenih določb, ki so vključene v različne mednarodne in regionalne pogodbe, skupaj pa predstavljajo obsežno zaščito protestov. Čeprav pravica do protesta ni kodificirana kot ločena pravica v dokumentih človekovih pravic, ljudje, ko sodelujejo na protestih, bodisi individualno bodisi kolektivno, izvršujejo vrsto pravic, ki lahko vključujejo pravici do svobode izražanja in mirnega zbiranja.