Vladno vlaganje tožb in napovedi prihodnjih je ustrahovanje in zatiranje pravice do protesta
Ljubljana, London – »V Amnesty International smo ogorčeni nad sramotnim in nedopustnim ravnanjem slovenskih oblasti, ki od Jaše Jenulla in po napovedih tudi od številnih drugih protestnikov terjajo plačilo stroškov policijskega varovanja protestov. Zato smo na mednarodni ravni sprožili nujno akcijo, s katero bo članstvo s celega sveta slovenskega predsednika vlade pozivalo k umiku zahtevkov in tožb,« je dejala Nataša Posel, direktorica Amnesty International Slovenije.
Ukrepajte! Kliknite in podpišite peticijo za predsednika slovenske vlade Janeza Janšo.
»Nezaslišano je, da se v Sloveniji na tak način obračunava z državljani, ki niso storili nič drugega, kot na miren način izražali svoje mnenje nad delom oblasti. V demokraciji mora biti kritika oblasti običajna, dopustna in sprejeta. Toleranca oblasti do drugačnih mnenj je dober pokazatelj tega, kako obravnavajo človekove pravice na sploh.«
Po mednarodnih in regionalnih standardih človekovih pravic, ki zavezujejo Slovenijo, so države dolžne ne le dopuščati, ampak tudi aktivno omogočati pravico do mirnega zbiranja. To zahteva zagotavljanje ustreznih storitev, za katere ne bi smeli pričakovati, da jih bodo pokrili organizatorji ali udeleženci.
»Absurdno je zahtevati od udeležencev, da bodisi sami organizirajo ali finančno prispevajo k stroškom varovanja, medicinske pomoči ali čiščenja. To predstavlja ustrahovanje udeležencev in kršitev pravice do protesta. Namen takih ukrepov je jasen: odvračati od uresničevanja ustavno zajamčenih človekovih pravic do mirnega zbiranja in izražanja,« je dejala Nataša Posel.
Jenull je od državnega odvetništva prejel plačilne naloge v skupni vrednosti več kot 40.000 EUR, najvišji med njimi se nanaša na 19. junij 2020 in znaša več kot 34.000 EUR*. Ta dan se je izvajala protestna akcija, v okviru katere je 28 posameznikov pred poslopjem državnega zbora mirno sedelo na varni medsebojni razdalji in na glas bralo slovensko ustavo. Protestnike je policija uporabila silo in odstranila protestnike, ki trga niso zapustili prostovoljno. Sledil je protest drugih posameznikov_ic.
Dosedanji zahtevki državnega pravobranilstva stroške policije utemeljujejo s tem, da so protesti potekali brez obvestila oblastem. Po navedbah policije je neobveščanje zahtevalo dodatna sredstva za zagotavljanje javne varnosti. Takšna argumentacija ne more utemeljiti zahtevkov, saj mednarodno pravo zahteva, da države ščitijo pravico do svobode zbiranja tudi, ko pride do spontanih zbiranj; neobveščanje organov o nameri zbiranja pa ne sme voditi v to, da ga oblasti označijo za nezakonitega.
Oblasti ciljajo Jenulla kot domnevnega organizatorja protestov le zato, ker je eden najbolj vidnih udeležencev, čeprav je večkrat zanikal, da bi bil organizator. Zelo očitno je namen države okrepiti zastraševalni učinek za druge protestnike.
Tudi če bi Jenull organiziral navedene proteste, od njega v skladu z mednarodnimi in regionalnimi standardi človekovih pravic ne bi smeli zahtevati, da plača stroške osnovnih storitev, ki sodijo pod obveznost države, kaj šele mu groziti s sodnimi postopki.
Jenull je eden izmed številnih, ki jim pravno pomoč glede kaznovalnih ukrepov, ki so jih deležni zaradi uresničevanja svoje pravice do mirnega zbiranja in svobode izražanja, nudi Pravna mreža za varstvo demokracije. Amnesty je soustanoviteljica te mreže, ki je v prvem letu delovanja pomagala več kot 1000 ljudem.
Ob objavi nujne akcije smo v Amnesty International pisali predsedniku vlade Janezu Janši in ga pozvali k umiku zahtevkov in tožb zoper miroljubne protestnike. Na mednarodni ravni pa je Amnesty International objavila tudi javno stališče, v katerem izraža zaskrbljenost nad ravnanjem slovenskih oblasti.
Država je dolžna zagotavljati pravico do protesta
Mirni protesti so nujni, temeljni vidik svobodno delujočih in demokratičnih družb. Po domači zakonodaji in mednarodnem pravu jih mora omogočati policija. V skladu z 21. členom Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah se od držav ne pričakuje le pasivnega dovoljevanja mirnih zbiranj, ampak da taka zbiranja aktivno omogočajo. Pravica do mirnega zbiranja se nanaša tudi na mirna dejanja državljanske nepokorščine.
Tudi po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice je »pravica do mirnega zbiranja temeljna pravica v demokratični družbi in je, tako kot svoboda izražanja, eden od temeljev take družbe«.
* V stroškovniku je navedeno:
274 policistov
35 kombijev
3 intervencijska vozila
5 osebnih policijskih vozil
6 motornih koles
6 terenskih vozil
4 službeni psi
4 konji
230 varovalnih ograj