Tisti, ki v Bosni in Hercegovini, blizu hrvaške meje, delajo z begunci in migranti, so se že navadili na šokantne prizore.
Ljudi pogosto prisilno pošljejo nazaj čez mejo, jih pretepejo, slečejo, uničijo dokumente ali nanje naščuvajo pse.
A ko so se moški vrnili z oranžnimi križi, s sprejem nanešenimi po glavah, ali brutalno pretepeni in pomazani s hrano, je to vendar pomenilo novo, temačno dno.
Incidente, ki so jih najprej dokumentirale lokalne nevladne organizacije (NVO) in Amnesty International, nedavno pa sta o njih poročala medija Guardian in EUobserver, so potrdile številne mednarodne humanitarne organizacije, ki pomagajo beguncem in migrantom v kampih v kantonu Una-Sana blizu hrvaške meje.
Slike so srhljive; pomanjkanje odziva Evropske unije še bolj.
Na meji je nekaznovanost norma. Poročanja o nasilju hrvaške policije nimajo odziva.
Ponižanje ljudi, ki v Evropi iščejo varnost, z risanjem križev po njihovih glavah, je incident na dolgem seznamu prejšnjih in predstavlja simptom širšega trenda nasilnih prisilnih vračanj in drugih hudih kršitev človekovih pravic, ki se dogajajo na zunanjih mejah EU, kar lahko vidimo tudi v Bolgariji, na Madžarskem in v Grčiji.
Neuspeh evropskih institucij, da bi kritizirale posamezne države članice zaradi njihovega nezakonitega ravnanja, je prispeval k razcvetu takšnih praks in spodbudil še bolj grobe taktike odvračanja v nekaterih državah.
Kljub temu, da se je celotna Evropa zaradi pandemije covida-19 zapirala, se je v začetku leta 2020 nadaljevalo prisilno vračanje s Hrvaške v Bosno in Hercegovino. Nevladne organizacije so zgolj v mesecu aprilu zabeležile več kot 1600 primerov, v katerih so migrante poslali nazaj.
Moške, ženske, najstnike in celotne družine so napadali, tudi fizično, jih samovoljno pridržali ter jim uničevali lastnino.
Begunci in migranti vedno znova poročajo o tem, da jim je policija odvzela oblačila in čevlje ter jih prisilila, da v slabem vremenu hodijo kilometre daleč nazaj do bosanske meje.
“Sistematično in namerno”
To niso izolirani dogodki. Že same številke takih primerov in skladnost navedb kažejo na sistematično in namerno politiko hrvaških oblasti.
Istočasno lahko v celotni regiji beležimo primere sovražnega govora in nestrpnosti do beguncev in migrantov, vključno s poskusi, da se jih prikaže kot glavne nosilce koronavirusa in kot grožnjo javnemu zdravju.
Več držav je uvedlo obvezne karantene za kampe beguncev in migrantov, ne da bi tam zadržanim ljudem dali nujno podporo ali sredstva za učinkovito zaščito pred okužbo.
V svojih javnih izjavah sta tako podpredsednik Evropske komisije Margaritis Schinas kot Evropska komisarka za notranje zadeve Yiva Johansson večkrat izrazila predanost temeljnim pravicam in pravici do azila ter potrebo, da se borimo proti ekstremizmu in ksenofobiji.
Med zaslišanjem v Evropskem parlamentu, preden je bil potrjen kot komisar, je Schinas dejal, da pomeni “naš evropski način življenja” to, da smo “odprti v svet ter nudimo srce in dom tistim, ki imajo manj sreče.”
“Biti Evropejec v svojem bistvu pomeni varovati najbolj ranljive v naši družbi,” je dejal.
Evropske pogodbe in zakonodaja tudi poudarjajo spoštovanje temeljnih pravic, vključno s pravico do iskanja azila in spoštovanje načela nevračanja (non-refoulement).
Oglušujoč molk Bruslja
Schengenski mejni zakonik, ki vsebuje pravila nadzora evropskih mej, izrecno navaja, da morajo biti pregledi na meji izpeljani s celovitim spoštovanjem človeškega dostojanstva.
Ob tem je molk Evropske komisije ob groznih dogodkih na hrvaških mejah oglušujoč.
Nikakršne javne obsodbe ni bilo, nobenega poziva hrvaški vladi, naj primerno preišče dokaze, nobenega resnega poskusa, da bi se izvedel neodvisen monitoring.
Večkratni pozivi Evropskega parlamenta, naj se razišče zlorabe, so naleteli na medel odziv, nepreprečljivo izpostavljanje težav pri preverjanju navedb in neizbežno zanikanje hrvaških oblasti, da je karkoli narobe.
Kje Evropska unija povleče črto, če se te široko razširjene zlorabe lahko nadaljujejo brez kaznovanja?
Zaradi verodostojnih poročanj o stotinah incidentov, ki beležijo nezakonite prakse in nasilje na zunanjih mejah EU, bi se morali sprožiti takojšnji neodvisni monitoring, transparentne preiskave in zagotavljanje odgovornosti za očitne kršitve evropskega prava.
Če je Evropska komisija resno zavezana svojim temeljnim vrednotam, je čas, da spravi besede v dejanja in odločno obsodi protipravne vrnitve in nasilje na njenih zunanjih mejah in zahteva, da storilci takšnih nezakonitih dejanj odgovarjajo.
Kako zdaj reagiramo na te zlorabe človekovih pravic, določa, kdo smo in kaj bomo kot Evropejci postali.
Ponižujoče ravnanje z begunci in migranti spodkopava evropsko zakonodajo in njeno podobo.
Ko je Evropska komisija na tem, da naznani nove migracijske in azilne politike, ki naj bi predstavljale “nov začetek” v pogajanjih, se morajo nekaznovanost na evropskih mejah končati.
Prispevek, pod katerega se podpisujejo Amnesty, DRC in Save the Children, je bil najprej objavljen v EU Observerju (kliknite za original).