V gozdu na meji med Belorusijo in Poljsko je trenutno zaradi ravnanj obeh držav v grozljivih razmerah obtičalo veliko beguncev in migrantov, vključno iz Afganistana. Nekateri so ujeti že več tednov. Poročajo tudi o več smrtnih žrtvah, zaradi hitro padajočih temperatur je realna skrb, da se bo število žrtev še povečalo.
Manjše število beguncev in migrantov je ujetih tudi na mejah z Litvo in Latvijo.
Težko je dobiti natančnejše informacije o tem, kaj se trenutno dogaja na mejah. Poljska, Latvija in Litva so razglasile izredne razmere in nevladnim organizacijam in novinarjem onemogočajo dostop do obmejnih območij.
Razglasitev izrednega stanja v državah Evropske unije, ki mejijo na Belorusijo, je nesorazmerna in jo je treba odpraviti. Razmere na mejah ne predstavljajo izrednih razmer, kot so te definirane po mednarodnem pravu človekovih pravic.
Po poročanjih Belorusija omogoča ljudem prihod do EU, predvsem do poljske meje. Poljski obmejni policisti pa izvajajo nasilna in nezakonita vračanja ljudi nazaj na belorusko ozemlje. Beloruski obmejni policisti domnevno ravnajo enako in vračajo ljudi, ki želijo zapustiti obmejno območje in se vrniti nazaj v Belorusijo.
Kaj mora narediti Poljska?
Poljska mora takoj prenehati nasilno vračati ljudi nazaj v Belorusijo. Protipravna vračanja so po mednarodnem pravu človekovih pravic nezakonita. Potencialne prosilce in prosilke za azil je treba obravnavati posamično in vsem ljudem omogočiti, da vložijo prošnjo za azil.
Vse države v Evropski uniji so dolžne podpirati pravico do azila in v popolnosti spoštovati Konvencijo o beguncih. Ženevsko konvencija je zavezujoča tudi za Belorusijo, ki je njena pogodbenica.
Poljska vlada je s spremembo svojih zakonov poskušala legalizirati nezakonita vračanja ljudi, ki želijo zaprositi za azil na njihovi meji. Vendar je glede tega pravo EU in mednarodno pravo kristalno jasno. Vračanje oseb, ki so nezakonito prečkali mejo, brez individualne ocene njihovih okoliščin je nedovoljeno in nezakonito.
Ali Amnesty podpira poziv Evropske komisije Poljski, naj Frontexu dovoli vstop na obmejno območje?
Amnesty International poziva, da se Frontexovi skupini za spremljanje temeljnih človekovih pravic dodeli pooblastilo za opazovanje razmer na poljsko-beloruski meji. Vendar to samo po sebi ne pomeni, da bodo s tem preprečena nezakonita vračanja, ki se trenutno dogajajo. Frontex je prisoten v Latviji in Litvi in zdi se, da to ne preprečuje vračanj na meji. V Litvi je izvršni direktor Frontexa Fabrice Leggeri sam priznal, da je Frontex poročal o številnih resnih incidentih, potem ko je bil priča kršitvam človekovih pravic.
Prav tako pozivamo vse vpletene države, da omogočijo popoln dostop do obmejnega območja zunanjim opazovalcem, vključno z novinarji, civilno družbo in organizacijami za humanitarno pomoč.
Kaj naj stori Belorusija?
Amnesty International se zaveda vloge Belorusija pri omogočanju prihoda migrantov in prosilcev za azil na mejo z EU. Zdi se, da so dejanja Belorusije odgovor na sankcije EU proti represivnemu beloruskemu režimu. Vendar politični kontekst ne sme biti razlog za neupoštevanje človekovih pravic in za sprejemanje nesorazmernih ukrepov s strani držav Evropske unije, ki mejijo na Belorusijo.
Beloruska vlada zatira delovanje medijev in nevladnih organizacij znotraj svoje države. To pomeni, da znotraj države ni neodvisnega mehanizma, ki bi nadziral njeno delovanje, hkrati pa so neodvisne informacije zelo zatrte. Nadzor je še bolj problematičen na obmejnih območjih, saj je civilistom dostop do območij neposredno ob meji s Poljsko, Litvo in Latvijo onemogočen.
V Amnesty International smo izredno zaskrbljen nad dogajanji na meji, ki potekajo brez prisotnosti novinarjev in neodvisnih opazovalcev. Situacijo še poslabša dejstvo, da Belorusija ni pogodbenica Evropske konvencije o človekovih pravicah. Neodvisnim opazovalcem, vključno z mediji in strokovnjaki za človekove pravice, je treba takoj omogočiti dostop do ljudi, ki so obtičali na mejah.
Belorusija očitno pomaga pri prevozih ljudi, ki so bili žrtve kršitev človekovih pravic, do cilja, kjer so njihove pravice ponovno kršene na meji Evropske unije. Belorusija je kot podpisnica Konvencije o beguncih dolžna ohraniti pravico do prošnje za azil. Migrantom in prosilcem za azil bi morala zagotoviti mednarodno zaščito, ki jo potrebujejo, in nikakor ne bi smela omejevati svobode gibanja ljudi znotraj Belorusije, še posebej zato, ker so ti ljudje zakonito prisotni v Belorusiji. Vsakdo, ki je v Belorusiji in želi tam zaprositi za azil, bi moral imeti dostop do azila in s tem povezanega sprejema.
Kaj naj stori Evropska komisija?
Evropska komisija mora izpodbijati razglasitve izrednih razmer in zakonodajne spremembe, ki so jih sprejele omenjene tri države, ki poskušajo legalizirati nezakonita vračanja na meji in omejiti dostop do azila. Zakoni morajo zagotavljati spoštovanje pravice do azila. Evropska komisija mora ukrepati in omenjene države pozvati, naj omogočijo učinkovito in pregledno spremljanje dostopa do azila in ustreznega sprejema na njihovih mejah v skladu s pravom EU.
Evropska komisija bi morala poleg tega omogočiti še druge solidarnostne ukrepe, vključno s preselitvijo prizadetih ljudi v druge države EU.
Kaj se dogaja na nemško-poljski meji?
Amnesty International nima dokazov, da bi nemška policija vračala ljudi nazaj na Poljsko. Zdi se, da mejna kontrola na nemško-poljski meji ni bila uvedena. Vendar je Nemčija tam okrepila prisotnost mejne policije, ki izvaja skupno patruljiranje s poljsko policijo, točnih informacij o rezultatih teh akcij nimamo.
Od konca avgusta je bilo med 6000 in 7000 prihodov s Poljske v Nemčijo. Nemški notranji minister Seehofer je Komisijo pozval, naj pomaga zaščititi poljsko-belorusko mejo. Nekateri zahtevajo tudi izgradnjo zidu. Morebitne fizične ovire na meji morajo v vsakem primeru omogočiti mejne prehode, kjer je treba zagotoviti dostop do azila.
Evropske institucije bi morale biti odločne pri zavrnitvi financiranja gradnje zidov na zunanjih mejah Evropske unije.