Amnesty International danes objavlja letno poročilo za 2020, v katerem so zbrane informacije o stanju človekovih pravic v 149 državah, vključno s Slovenijo.
Organizacija podaja tudi analizo svetovnih trendov in ugotavlja, da je pandemija covida-19 izpostavila izjemno sistemsko neenakost v svetu, ki je posledica desetletij preteklih odločitev. Žrtve tega so bili že tako marginalizirani ljudje, pa tudi zaposleni_e v zdravstvu, migrantski delavci_ke in tisti v neformalnem sektorju. Številni med njimi so bili v prvih vrstah boja s pandemijo, a pri tem trpeli posledice preteklega zanemarjenja zdravstvenih sistemov. Žal so svetovni voditelji pandemijo izkoristili tudi za intenziviranje napadov na človekove pravice. Kliknite za več poudarkov o globalnem vidiku letnega poročila (slovenščina).
»V Sloveniji smo bili v 2020 priča posledicam preteklih slabih odločitev in novim napadom na človekove pravice, tudi pod pretvezo boja proti covidu19,« je ob objavi letnega poročila dejala Nataša Posel, direktorica Amnesty International Slovenije.
Oblasti zatajile v skrbi za stanovalce domov, napadi na pravico do protesta
»Tudi v Sloveniji je epidemija zelo prizadela stanovalke in stanovalce domov za starejše. Kljub številnim pozivom, tudi našim, oblasti vse do zdaj niso sprožile sistemskega nadzora nad ravnanjem vpletenih v triažiranje še neokuženih stanovalcev domov za starejše v prvem valu epidemije. Ob tem pa so oblasti zatajile tudi ob pripravah na drugi val. S tem so ne le ogrozile človekovi pravici do najvišje stopnje zdravja in do življenja stanovalcev domov za starejše, ampak tudi pravice tam zaposlenih.«
»Omejevanje pravice do protesta, ki se uresničuje skozi svobodo mirnega zbiranja in svobodo izražanja, je bila druga zaskrbljujoča poteza leta 2020. S prekinitvami je večino leta veljala splošna prepoved zbiranja, kar ni v skladu z mednarodnimi standardi. Vsako zborovanje bi namreč morale oblasti oceniti na podlagi konkretnega primera, omejitve pa so upravičene le do take mere, kot je potrebno in sorazmerno za doseganje legitimnega cilja,« je dejala Nataša Posel.
Hude posledice slabih bivanjskih razmer Romov ostajajo
Septembra leta 2020 se je na velikem senatu Evropskega sodišča za človekove pravice končala tudi sodna pot dveh romskih družin, ki sta z našo pomočjo pred tem sodiščem iskali pravico glede dostopa do vode. »Obžalujemo odločitev sodišča, ki je večinoma prezrlo praktične ovire, s katerimi se soočajo neformalna romska naselja glede dostopa do osnovnih storitev. Vendar hude posledice slabih bivanjskih razmer, tudi brez vode in elektrike, v številnih romskih naseljih ostajajo in romski prebivalci so v marsikaterih naseljih še naprej ločeni od družbenega življenja, z veliko nižjo pričakovano življenjsko dobo in slabšim zdravstvenim stanjem, otroci pa brez ustreznih pogojev, da bi lahko bili uspešni v izobraževalnem sistemu. Brez ukrepanja oblasti za zagotovitev dostojnega življenja romskih družin na JV države se desetletja marginalizacije ne bodo prekinila. Ureditev njihovih bivalnih razmer pa bi prispevala tudi k boljšemu sobivanju romskega in neromskega prebivalstva.«
Zakonsko ukrepanje oblasti za omejevanje dostopa do mednarodne zaščite
Večino leta je vlada pripravljala zakonske spremembe zakonov o tujcih in o mednarodni zaščiti, usmerjene v omejevanje dostopa do mednarodne zaščite, jih proti koncu leta poslala za sprejem v državni zbor, kar se je konec marca letos tudi zgodilo. Obe noveli sta po oceni nevladnih organizacij, ki delujemo na tem področju, v nasprotju s slovensko ustavo, zakon o tujcih celo v delih, ki jih je slovensko ustavno sodišče v preteklosti že razveljavilo.
Dobra novica: maja 2021 v Sloveniji uzakonitev “ja pomeni ja”?
»Celo leto 2020 je bilo za slovensko Amnesty in vrsto drugih nevladnih organizacij tudi čas prizadevanj za spremembo definicije posilstva v slovenskem kazenskem zakoniku po modelu ‘ja pomeni ja’. Zelo je razveseljujoče, da je v začetku leta 2021 prišlo do pomembnega napredka in bo parlament predvidoma na majski seji na tak način spremenil kazenski zakonik ter se s tem postavil na stran preživelih spolnega nasilja,« je še dejala Nataša Posel.