V februarju 2021 je prišlo do pomembnega razvoja dogodkov glede spremembe definicije kaznivega dejanja posilstva v slovenskem kazenskem zakoniku. V parlament sta bila namreč poslana kar dva zakonska predloga, ki predlagata model “ja pomeni ja” – in zaradi skrajšanega postopka bodo zakonske spremembe predvidoma sprejete že v aprilu 2021!
V skladu s tem modelom gre za posilstvo, če ni podane svobode privolitve oz. soglasja v spolni odnos. Amnesty International Slovenije v sodelovanju z drugimi nevladnimi organizacijami že od začetka leta 2019 izvaja kampanjo za uveljavitev takega modela.
Veljavni slovenski kazenski zakonik sicer dejanje posilstva dojema kot kaznivo samo, če so uporabljeni nasilje, grožnje ali prisila. Taka zakonska opredelitev je znana kot model prisile, ki krši mednarodno pravo, je škodljiv za žrtve in povsem zastarel.
Kaj se je dogajalo v preteklih dveh letih?
Ministrstvo za pravosodje je že od leta 2019 pripravljalo spremembe Kazenskega zakonika RS za spremembo definicije posilstva (pa tudi glede drugih tem). Tedanja ministrica Andreja Katič je podpirala rešitev po modelu “ja pomeni ja”, a žal do dejanske spremembe zakonika v času njenega ministrovanja ni prišlo. Sprememba vlade in menjava ministrice sta prinesli tudi spremembo gledišča, saj je ministrstvo za pravosodje sredi 2020 najavilo predlog v obliki modela “ne pomeni ne”.
Ta model, znan tudi kot model veta, predpostavlja, da mora žrtev posilstva oz. spolnega napada aktivno izraziti nasprotovanje (izraziti ne).
Kaj je pri tem sporno? Ker nas ne sme zanimati, ali je oseba rekla “ne”, temveč, ali je rekla “da”. To pa se doseže z uveljavitvijo modela “ja pomeni ja”, kar pomeni, da se vsaka oseba sama odloči, ali je pripravljena na in si želi spolni odnos. Če ni privolila aktivno in svobodno (z besedami ali dejanji), je tak spolni odnos posilstvo.
Stanje je ostalo tako do začetka 2021, ko so nova pričevanja o spolnem nadlegovanju, s poudarkom na ustanovah, tako v nekaterih državah nekdanje Jugoslavije kot v Sloveniji, zelo odmevala in sprožila ogorčenje.
Februar 2021: V DZ vložen zakonski predlog s podporo volivk in volivcev; premislila si je tudi vlada
V omenjenem ozračju je Inštitut 8. marec prevzel pobudo s svojim predlogom sprememb kazenskega zakonika po modelu “ja pomeni ja”, za kar so zelo hitro tudi zbrali potrebnih 5000 podpisov za formalno vložitev predloga sprememb zakonika. Pobudo smo pozdravili in podprli tudi v slovenski Amnesty (kliknite).
Ko je Inštitut 8. marec sporočil, da bodo vložili uraden predlog sprememb kazenskega zakonika, je prišel preobrat. Vlada je na hitro sprejela svoj predlog sprememb zakonodaje: a tudi ona po modelu “ja pomeni ja”.
Zakonski predlog Inštituta 8. marca so nato prevzeli nekateri poslanke in poslanci ter formalno pred vlado vložili predlog v državni zbor. To pomeni, da zbrani podpisi niso bili več formalni pogoj, ampak predvsem znak volje ljudi za odločevalke in odločevalce.
Izkazalo se je, da sta tako inštitut kot vlada svoja predloga vložila na isti dan, pri čemer je bila vlada hitrejša. Vendar je bil vladni predlog formalno pomanjkljiv, zato je prednost in s tem prvo mesto obravnave dobil predlog civilne družbe. Vladni predlog je sedaj drugi v vrsti.
Kako naprej?
Dobra novica je, da sta v zakonodajnem postopku zdaj dva predloga, ki imata cilj spremeniti zakonodajo na bolj primeren in sodoben način.
V Amnesty si bomo še naprej prizadevali za to, da se taka ureditev sprejme.
V ta namen bomo poslankam in poslancem predali tudi podpise pod peticijo, ki je bila doslej namenjena pravosodnemu ministrstvu in s katero smo zahtevali spremembo opredelitve posilstva po modelu “ja pomeni ja”. Od oktobra 2020 je to peticijo podpisalo 3572 ljudi; pred tem, torej, preden je sredi leta 2020 ministrstvo predlagalo model “ne pomeni ne”, je pa naš apel z isto vsebino – naj se sprejme “ja pomeni ja” – podpisalo 1918 ljudi.
Vedno več držav v Evropi ima model soglasja
Seks brez privolitve je posilstvo. Tako enostavno je – tu ni nobenih sivih področij.
- Posilstvo je tudi, če je žrtev pod vplivom pijače ali opojnih substanc.
- In tudi, če gre žrtev sama z nekom domov ali nosi oblačila, ki razkrivajo telo.
- In prav tako je posilstvo, čeprav žrtev ni jasno rekla “ne” ali se ni upirala.
- Večina posilstev ne ustreza stereotipom “neznanca, ki skoči iz grmovja”. Ženske in dekleta** pogosto posilijo prijatelji, zakonci ali partnerji, žrtve lahko reagirajo s šokom in zmrznejo. Pogosto pri posilstvih zato tudi ni fizičnega nasilja.
Le 12 od 31 evropskih držav opredeljuje posilstvo z vidika (ne)podajanja soglasja: Belgija, Hrvaška, Ciper, Danska, Nemčija*, Grčija, Islandija, Irska, Luksemburg, Malta, Švedska in Združeno kraljestvo.
* V Nemčiji so zakon spremenili leta 2016. Naredili so sicer napredek od do tedaj veljavnega modela prisile, a žal uzakonili le model “ne pomeni ne”. Spremenjena zakonodaja se ne osredotoča na manko soglasja v spolni odnos, ampak na to, da mu žrtev izrazi nasprotovanje. “Ne pomeni ne” je problematičen, saj predpostavlja, da vnaprej in vedno obstaja soglasje, razen v situacijah, ko je izrecno izraženo nasprotovanje – namesto da bi se soglasje interpretiralo kot aktivna participacija in/ali svobodno (afirmativno) podana privolitev. Po tem modelu ljudje vedno soglašajo s spolnostjo, razen če ne izrecno rečejo, da ne.
** Po zbranih podatkih je večina žrtev posilstev ženskega spola. Žrtve pa so tako cis kot transspolne ženske kot tudi osebe drugih spolov ali nebinarne osebe.