Ministrstvi za zdravje ter za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti smo pozvali, naj nemudoma izdelata protokol za stike stanovalcev domov za starejše s svojci in z drugimi bližnjimi po njihovi izbiri.
V sodelovanju s ključnimi akterji na tem področju morajo oblasti pripraviti nove celostne smernice za obiske v socialnih zavodih in zdravstvenih institucijah, ki bodo:
- temeljile na človekovih pravicah stanovalcev in svojcev oz. bližnjih;
- razdelane glede na različne položaje socialnih zavodov in zdravstvenih ustanov ter za vse možnosti dejanskih stanj (tudi v rdečih conah);
- omogočale fizične stike in obiske, prilagojene glede na dejansko stanje v zavodu in posameznega stanovalca in družine (vrtni obiski, drive-in obiski, fizični obiski, sostanovalstvo ipd);
- omogočale stike vsem sorodnikom in drugim bližnjim, za katere se stanovalci odločijo, pod objektivnimi omejitvami;
- zagotovile varnost pred vnosom okužb v vseh primerih, vključno z obiski okuženih stanovalcev, za vse, vključno z osebjem;
- preprečile večanje duševnih stisk;
- cenovno dostopne.
Gre za človekove pravice
Pravica do zasebnega in družinskega življenja je človekova pravica po 8. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki pripada tako stanovalcem v domovih kot svojcem in njihovim bližnjim. Vprašanje osebnih in socialnih stikov ima tudi posledice na pravico do najvišje možne ravni zdravja, saj izguba socialnih stikov nesporno negativno vpliva na duševno zdravje. Ob tem gre tudi za temeljno vprašanje človekovega dostojanstva.
Na to temo trenutno poteka raziskava o duševnem zdravju prebivalstva med pandemijo covida-19 in izvajanjem ukrepov zaradi pandemije. Koordinator raziskave je Italijansko društvo za socialno psihiatrijo (Societa Italiana di Psichiatria Sociale), raziskava poteka v več evropskih državah. Koordinator za Slovenijo je Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana.
Škodljive posledice osamljenosti in izolacije na stare ljudi, zlasti tiste, ki trpijo zaradi demence, so sicer v svetu že dobro dokumentirane. Pandemija covida-19 je situacijo kvečjemu poslabšala.
Stanovalci in njihovi bližnji so zdaj že dobrega pol leta močno omejeni pri izvajanju stikov ali pa so jim preprečeni, država pa glede tega vprašanja ni pripravila učinkovitih protokolov, da bi se ta pravica dejansko izvrševala.
Navedeno je še toliko pomembneje in hkrati bolj zapleteno pri osebah z demenco, kjer stroka neprestano opozarja na pomen fizičnega stika z najbližjimi. Zavedamo se, da tveganj ni mogoče izničiti – nenazadnje tudi zato, ker so stanovalci v stikih z zaposlenimi, ki seveda živijo svoja življenja v domačih okoljih in niso redno testirani. Opozarjamo tudi na socialni vidik bolezni. Tega se običajno zavedamo, ko na primer, lahko mama ali oče v primeru bolezni ostane ob otroku.
Vpliv na neokužene stanovalce, ki so bili dejansko zaradi arhitekturnih omejitev pogosto zaprti v svoje sobe za daljša obdobja, je gotovo velik. Varuh človekovih pravic RS je 3. 7. 20203 opozoril (kliknite), da je nujno treba stanovalce obravnavati glede individualnih potreb in omogočiti tudi fizične stike in da »je poleg telesnega zdravja pomembno tudi duševno zdravje in psihosocialno stanje.«
Podobne ugotovitve vsebuje tudi poročilo Amnesty International glede položaja v Združenem kraljestvu, kjer so temeljito razdelali vidik fizičnih stikov s svojci in kjer so oblasti pripravile (restriktivne) smernice (kliknite za dostop do poročila; za to temo so relevantne strani od 34 do 42). Da imamo v Sloveniji glede tega težave, kaže tudi nedavni odziv Društva Hospic, da pravice svojcev niso upoštevane niti ob slovesu od pokojnikov.