Niti približno ne toliko, kot lahko zasledite v nekaterih medijih, na družbenih omrežjih in v izjavah nekaterih politikov in strank. Tukaj smo za vas zbrali resnične številke.
Gre za namerno lažno predstavljen podatek izračuna Računskega sodišča RS, ki je poročalo, da je imela država v letu 2015 s posameznim prosilcem 1963 evrov stroškov na mesec. Računsko sodišče pojasnjuje, da gre 57,9 odstotka tega zneska za plače zaposlenih na ministrstvu za notranje zadeve, dodatnih 18,6 odstotka pa so obratovalni stroški in vzdrževanje azilnega doma. Ta strošek je enak, ne glede na število prosilcev za azil. Gre za strošek naše pravne (in mnogi se bodo strinjali) moralne obveznosti, da prevzamemo pravičen delež skrbi za ljudi, ki trenutno zaradi preganjanja ali vojn v svojih državah potrebujejo zaščito.
Strošek dnevne oskrbe prosilca stane 9 evrov. Tudi to ni nekaj, kar bi prosilci dobili v evrih, pač pa v obliki postelje in treh obrokov na dan v ljubljanskem azilnem domu ali kaki njegovi izpostavi. Prosilci pa na mesec dobijo le 18 evrov (kot žepnino).
Preračunavanje celotnih stroškov azilnega sistema na posameznega prosilca je povsem zavajajoče. Če si sposodimo prispodobo kolegov iz Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij: “To je enako, kot bi gasilci sosedu, ki mu je zgorela hiša, očitali, da jih je požar stal celoten znesek letne požarne varnosti v naselju, saj je bil v tistem letu le en požar.”
Koliko finančnih sredstev pa dobijo begunci?
Ko je osebi priznana mednarodna zaščita (torej Slovenija pripozna, da je pobegnila pred preganjanjem ali vojno in da je torej upravičena do azila pri nas), ji, če nima dovolj lastnih sredstev, pripada socialna pomoč, ki znaša okoli 297 evrov. Žal to pomoč dobijo šele mesec ali celo več po vložitvi prošnje, tako da so tisti, ki nimajo lastnih sredstev, prvi mesec prisiljeni živeti brez evra pomoči in so povsem odvisni od humanitarnih organizacij ali prijaznih posameznikov, ki jim prinašajo hrano.
Dodatno k socialni pomoči imajo begunci – če nimajo lastnih sredstev – v prvih treh letih pravico do denarne pomoči za zasebno nastanitev (dostopa do neprofitnih stanovanj nimajo), ki znaša 297 evrov na osebo (za vsako naslednjo osebo v gospodinjstvu se ta znesek zniža).
Informacije o večjih zneskih, ki naj bi jih dobili prosilci ali begunci, so zavajajoče. Z napačnim prikazom dejstev se želi pokazati, da država za begunce in prosilce za azil namenja več sredstev kot za državljane.
Ob tem poudarjamo, da je treba poskrbeti za možnost dostojnega bivanja vseh, tako državljanov Slovenije, ki so se znašli v revščini, kot beguncev, ki potrebujejo zaščito.
Strupena in razdeljevalna manipulacija »mi proti njim«, ki jo uporabljajo nekateri, da bi si pridobili politične točke, vodi v odrekanje pravic in človeškosti celim skupinam ljudi.
Amnesty International Slovenije
Politiki, ki imajo možnost, da s svojim delovanjem prispevajo k sistemu, ki ne bo puščal številne ljudi v revščini, naj svojo moč uporabijo za to, da bomo v relativno bogati državi, kot je Slovenija, vsi lahko živeli dostojno življenje.