Vladno vlaganje tožb in napovedi prihodnjih je ustrahovanje in zatiranje pravice do protesta 

Ob drugih vprašanjih človekovih pravic v času širjenja bolezni covida-19 v Sloveniji (kliknite) smo v slovenski Amnesty opozarjali tudi na grožnje pravici do protesta, ki se uresničuje skozi ustavno zajamčeni pravici do svobode izražanja in svobode zbiranja. Obe ti pravici sta zaščiteni tudi z mednarodnim pravom človekovih pravic.

V Pravni mreži za varstvo demokracije z veliko zaskrbljenostjo spremljamo odzivanje policije na proteste v Ljubljani v zadnjih tednih, ko je v več primerih uporabila plinska sredstva – solzivec, plinske naboje, vodni top, konjenico, policijske pse. V zadnjem primeru, 5. oktobra, je po pričevanjih očividcev, vključno z novinarji, solzivec uporabljala vse povprek in v velikih količinah, domnevno celo pomešan z vodo v vodnem topu. Poslanke in poslance pozivamo k ustanovitvi parlamentarne komisije, ki naj v skladu z zakonom o parlamentarni preiskavi preišče upravičenost aktivacije 9. člena zakona o nalogah in pooblastilih policije, zakonitost in strokovnost uporabe prisilnih sredstev, opravi oceno dejanskega stanja in v primeru ugotovljenih kršitev zahteva politično odgovornost nosilcev javnih funkcij.

Želijo nas prepričati, da je solzivec varna metoda za to, da se razžene nasilne proteste. Danes je del opreme številnih varnostnih sil kot manj smrtonosno orožje in alternativa strelnemu. To orožje se imenuje manj smrtonosno – in torej ne “smrtonosno”. Res ni zasnovano, da bi se z njim ubijalo, pa vendar še vedno obstaja možnost, da povzroči smrt. Razpoložljivost solzivca lahko pomeni, da se policija ne bo zatekla k uporabi orožja, ki lahko povzroči večjo škodo. Toda v praksi policijske sile uporabljajo solzivec na načine, ki nikoli niso bili predvideni za uporabo – pogosto v velikih količinah proti večinoma miroljubnim protestnikom ali s streljanjem izstrelkov neposredno v ljudi. 

Ustavno sodišče RS je odločilo, da so odloki, ki prepovedujejo ali omejujejo shode, neustavni. To je pomembna zmaga, saj je ustavno sodišče poudarilo poseben pomen svobode izražanja in svobode mirnega zbiranja, tako v organizirani kot neorganizirani obliki.

V Pravni mreži za varstvo demokracije, katere del je tudi slovenska Amnesty, že več mesecev z zaskrbljenostjo spremljamo policijske postopke, ki se izvajajo nad posamezniki v imenu preprečevanja širjenja nalezljive bolezni. V sodelovanju s časopisno hišo Dnevnik je zato mreža organizirala pogovor o policijskih postopkih v času epidemije, konkretno o povečanju policijske represije, nesorazmerno izrečenih globah, nezagotavljanju temeljnih procesnih pravic in prekomernem poseganju v pravico do zasebnosti ter kršitvi varstva osebnih podatkov v prekrškovnih postopkih.

Zelo smo veseli: da je protest pravica in ne privilegij, v slovenski Amnesty International vlado opozarjamo že od lanske pomladi.Pobudo za presojo ustavnosti odloka, ki prepoveduje proteste, sta ob podpori Pravne mreže za varstvo demokracije v začetku marca vložila dva pobudnika. Amnesty je ena od soustanoviteljic te mreže.

Covid-19 je najbolj prizadel tiste, ki so že desetletja zatirani zaradi neenakosti, zanemarjanja in zlorab

V nadaljevanju nabor osnovnih vprašanj in odgovorov glede pravice do protesta. Tukaj pa kliknite še za več informacij glede našega delovanja na tem področju.

Bolj kot kdaj koli prej je pomembno, da poznamo svoje pravice v policijskih postopkih. Policijsko nasilje je bilo pomemben vidik leta 2020 – od surovega umora Georgea Floyda v ZDA do nasilnih ukrepov na protestih v Belorusiji, Hongkongu in Nigeriji.

»Napovedan dvig glob za kršenje prepovedi zbiranja ljudi na javnih krajih v Sloveniji predstavlja nesorazmeren ukrep in ni v skladu z dokazano najboljšimi praksami s področja javnega zdravja. V Amnesty International Slovenije državni zbor pozivamo, naj dviga ne potrdi,« je dejala direktorica Amnesty International Slovenije Nataša Posel.

V Amnesty International Slovenije smo globoko zaskrbljeni nad navedbami o prekomerni rabi policijskih pooblastil na petkovih protestih in pozivamo pristojne, da ravnanje v najkrajšem možnem času preiščejo, razjasnijo, sprejmejo ustrezne ukrepe in o njih obvestijo javnost.