Narges Mohammadi, po krivici zaprta iranska zagovornica človekovih pravic, je prejemnica Nobelove nagrade za mir v 2023.
Priznanje, ki ji ga je dal odbor za Nobelovo nagrado, je ne bo osvobodilo. Pošilja pa jasno sporočilo iranskim oblastem, da njihovo zatiranje mirne kritike in zagovornic_kov človekovih pravic ne bo ostalo brez odziva.
Narges je zaprta, ker se je borila za pravice
Nagrada je zagotovo izjemno pomembno priznanje tako boja Narges Mohamadi kot tudi celotnega boja za pravice žensk v Iranu. Prav tako je klic po končanju hudega zatiranja in napada na ženske.
Skorajda celotna ženska populacija Irana je tarča nadzora, zatiranja in napadov.
Narges je samovoljno pridržana v zaporu v Teheranu, kjer ji namenoma odrekajo ustrezno zdravstveno oskrbo kot povračilni ukrep za njeno javno kampanjo proti uporabi osamitve v iranskih zaporih in za terjanje odgovornosti za več sto nezakonitih pobojev med vsenacionalnimi protesti novembra 2019. Narges je imela resne zdravstvene težave in so ji zdravila odrekli, šele po več infarktih je imela operacijo, sedaj pa je še vedno zaprta v krutih in nečloveških razmerah.
Narges Mohammadi je bila obsojena na skupno 10 let in 8 mesecev zapora, 154 udarcev z bičem in druge sankcije v dveh ločenih primerih, ki sta izhajala izključno iz njenega dela na področju človekovih pravic; konec aprila 2022 pa je tožilstvo proti njej sprožilo še nov primer.
Stopnjevanje kazni, napadov, nadzora
Nadzor nad ženskami in napadi nanje se v Iranu zgolj stopnjujejo. V zadnjih mesecih se je za nadzorovanje žensk začela uporabljati tehnologija obrazne prepoznave in več kot milijon žensk je bilo na ta način prepoznano, če so vozile brez naglavne rute – kazen za to pa je lahko odvzem avtomobila. Poleg tega država k takemu nadzoru sili podjetja, restavracije, športne centre in praktično vse institucije, ki jim – če tega ne upoštevajo – lahko tudi odvzamejo poslovna dovoljenja in kaznujejo vodilne.
Stopnjujejo se tudi kazni; namesto zapornih kazni – ali pa kot dodatne ukrepe – izrekajo tudi na primer čiščenje notranjega ministrstva, umivanje trupel, prisilne terapije, ukinitev računov na družbenih omrežij in tako naprej.
Apartheid na podlagi spola
Mednarodna pozornost, ki jo položaj pravic žensk s tem dobiva, pa je izjemno pomembna in potrebna: ženske v Iranu so namreč pod tako hudim napadom, da stanje v Iranu imenujemo apartheid na podlagi spola.
Vse močnejši so pozivi k vzpostavitvi konvencije, ki bi to kaznivo dejanje kodificirala in tako pripomogla h kaznovanju storilcev in končanju tega sistematičnega zatiranja.