Zatiranje žensk in deklet, ki se upirajo obveznemu zakrivanju
Iranske oblasti so v zadnjem letu začele obsežen napad na človekove pravice žensk in deklet.
Kljub večmesečnim protestom proti iranskim zakonom o obveznem zakrivanju, ki jih je sprožila samovoljna aretacija in smrt v priporu Mahse Amini, so oblasti ponovno uvedle moralno policijo in številne druge ukrepe, ki ženskam in dekletom, ki se upirajo obveznemu zakrivanju, kratijo pravice.
To vključuje zaplembo avtomobilov ter onemogočanje dostopa do zaposlitve, izobraževanja, zdravstvenega varstva, bančnih storitev in javnega prevoza. Hkrati so ženske preganjali in obsojali na zaporne, denarne in ponižujoče kazni, kot je umivanje trupel.
Ta napad na pravice žensk se dogaja ob številnih sovražnih uradnih izjavah, ki razkrite ženske označujejo za “virus”, “družbeno bolezen” ali “motnjo”, odločitev za pojavljanje brez naglavne rute pa enačijo s “spolno pokvarjenostjo”.
Oblasti pripravljajo tudi novo zakonodajo, ki bo uvedla še strožje kazni za neupoštevanje obveznega zakrivanja.
Očitne laži o stotinah nezakonitih ubojev
Med septembrom in decembrom 2022 so varnostne sile sprožile brutalno militarizirano zatrtje in nezakonito ubile na stotine protestnikov_c in mimoidočih, med njimi več deset otrok. Več kot polovica nezakonito ubitih je pripadala zatiranim etničnim manjšinam.
Oblasti ne le, da niso zagotovile odgovornosti tistih, ki so osumljeni storitve teh dejanj, ampak so v zadnjem letu javnosti in mednarodni skupnosti izrekale odkrite laži in za smrti krivile upornike, neznane osebe, samomore ali nesreče. Hkrati so z neusmiljenim nadlegovanjem in ustrahovanjem še povečali trpljenje družin žrtev.
Množična samovoljna pridržanja
Med vstajo in v mesecih, ki so ji sledili, so oblasti samovoljno aretirale več deset tisoč moških, žensk in otrok, vključno s protestniki_cami, zagovorniki_cami človekovih pravic in borci_kami za pravice manjšin. Med aretiranimi je najmanj 90 novinarjev_k in drugih medijskih delavcev_k ter 60 odvetnikov_c, vključno s tistimi, ki zastopajo družine nezakonito ubitih. Več deset drugih odvetnikov_c je prejelo vabila na zaslišanja.
Pred obletnico so oblasti okrepile kampanjo samovoljnih aretacij, med drugim proti družinam nezakonito ubitih, več tisoč univerzitetnih študentov_k pa so prisilile, da so podpisali zavezo, da se ne bodo udeležili protestov ob obletnici.
Val mučenja
Med vstajo so varnostne sile nezakonito streljale, pri čemer so tisočim osebam povzročile poškodbe, ki predstavljajo mučenje ali drugo slabo ravnanje, vključno z oslepitvijo, izgubo okončin in motnjami gibanja. Oblasti so nadaljevale z mučenjem in drugimi oblikami slabega ravnanja nad več tisoči pridržanimi protestniki, vključno z otroki.
Mnogi preživeli še vedno živijo z dolgotrajnimi fizičnimi in psihičnimi travmami, ki so posledica mučenja.
Usmrtitve protestnikov
V zadnjem letu so oblasti vse pogosteje uporabljale smrtno kazen kot orodje politične represije za vzbujanje strahu v javnosti in po skrajno nepoštenih navideznih sodnih procesih samovoljno usmrtile sedem moških, ki so bili povezani z vstajo.
Nekateri so bili usmrčeni zaradi domnevnih kaznivih dejanj, kot je poškodovanje javne lastnine, drugi pa zaradi smrti pripadnikov varnostnih sil med protesti.
Vsi so bili usmrčeni, potem ko je iransko vrhovno sodišče potrdilo njihove krivične obsodbe in kazni kljub pomanjkanju dokazov in brez preiskave njihovih obtožb o mučenju.
Desetinam ljudi še vedno grozi usmrtitev ali obsodba na smrt v povezavi s protesti.
Kriza nekaznovanosti
Oblasti so zavrnile temeljito, neodvisno in nepristransko preiskavo kršitev človekovih pravic, storjenih med vstajo Ženske, življenje, svoboda in po njej, ter niso sprejele nobenih ukrepov, da bi osebe, osumljene kazenske odgovornosti, odgovarjale.
Namesto tega so oblasti pohvalile varnostne sile za zatiranje nemirov in zaščitile predstavnike oblasti pred odgovornostjo, vključno z dvema, ki sta priznala, da sta posiljevala protestnice v Teheranu. Prav tako so zavrnili pritožbe žrtev in/ali njihovih družin ter jim grozili s smrtjo ali drugo škodo, če bi se pritožili.
Amnesty International je pozdravila ustanovitev misije za ugotavljanje dejstev o Iranu, ki jo je Svet ZN za človekove pravice ustanovil novembra 2022, vendar je treba storiti še veliko več za boj proti krizi nekaznovanosti za hude zločine v Iranu in preprečiti nadaljnje prelivanje krvi.
Amnesty International poziva vse države, naj razmislijo o izvajanju univerzalne in druge ekstrateritorialne pristojnosti v zvezi s kaznivimi dejanji po mednarodnem pravu in drugimi hudimi kršitvami človekovih pravic, ki jih zagrešijo iranske oblasti, ne glede na to, ali je obtoženec na njihovem ozemlju odsoten ali prisoten. To vključuje uvedbo kazenskih preiskav z ustreznimi sredstvi za razkritje resnice o zločinih, identifikacijo osumljencev odgovornosti, vključno s poveljniki in drugimi nadrejenimi, ter izdajo mednarodnih nalogov za prijetje, če obstajajo dovolj sprejemljivi dokazi. Države bi morale prispevati tudi k povrnitvi škode žrtvam.
Related Content
