Raha Bahreini je aktivistka in borka za človekove pravice. Do svojega 16. leta je živela v Iranu, nato pa se je z družino preselila v Kanado. Od začetka množičnih protestov v Iranu spremlja in opozarja na kratenje človekovih pravic, neupravičeno uporabo smrtne kazni, diskriminacijo žensk in deklet ter krvavo zatiranje protestov, ki ga izvajajo iranske oblasti.
Slovensko Amnesty je v sklopu obštudijske dejavnosti Akademije Amnesty obiskala raziskovalka za Iran iz globalne Amnesty International Raha Bahreini. Na Fakulteti za družbene vede smo študijski semester zaključili z njenim predavanjem Iran: Ženske, življenje, svoboda, ki se ga je udeležilo veliko študentov_k in tudi ostali. Če ste prenos predavanja zamudili, si ga lahko ogledate na koncu strani.
Kako bi se na kratko predstavila
Sem iransko-kanadska odvetnica in zagovornica človekovih pravic, ki od leta 2014 delam kot raziskovalka za Iran pri Amnesty International. Pred tem sem delovala pri Združenih narodih v vlogi posebne poročevalke glede človekovih pravic v Evropi.
Kako Amnesty raziskuje dogajanje v Iranu? Kako zagotavljate verodostojnost informacij, glede na to, da raziskovalci_ke nimate vstopa v državo?
Amnesty International uporablja vse raziskovalne metode, ki jih uporabljajo profesionalne_i raziskovalke_ci človekovih pravic kadar opravljajo raziskovanje na daljavo. Z varnimi aplikacijami za pošiljanje sporočil zbiramo pričevanja žrtev kršitev človekovih pravic in njihovih družin kot tudi odvetnic_kov in zagovornic_kov človekovih pravic.
Vedno poskušamo pridobiti dokumentarne dokaze in potrditi vsa pričevanja, ki jih pridobimo. Med dokumentarne dokaze sodijo razsodbe in drugi sodni dokumenti, zdravstveni izvidi, ki izkazujejo mučenje, zlonamerno obravnavo in nezakonite uboje, mrliške liste in potrdila o smrti in pogrebih, ki navajajo vzrok smrti.
Vedno se trudimo pridobiti avdio-vizualno dokazno gradivo, sploh kadar raziskujemo primere uporabe nezakonite sile v kontekstu protestov. Ekipa za digitalno preverjanje pri Amnesty International pregleduje videe z namenom potrditve njihove avtentičnosti in povezave z dogodki, ki jih raziskujemo. Naši_e strokovnjaki_nje za orožje pa nam pomagajo pri pregledovanju vrst orožja, streliva in poškodb, ki jih vidimo v avdio-vizualnem gradivu. Vso to delo nam omogoča, da identificiramo vzorce kršitev, ki jih zagrešijo oblasti, nato pa dokumentiramo naše ugotovitve v obsežnih poročilih in izjavah za javnost. Na osnovi teh raziskav nato oblikujemo kampanje in zagovorniška gradiva s katerimi pritiskamo na oblasti in jih pozivamo naj spremenijo svoje prakse.
Izjemno hvaležne_i smo vsem zagovornicam_kom človekovih pravic, aktivistkam_om in žrtvam znotraj Irana, ki stopajo v ospredje ter delijo svoje podatke z Amnesty International. Njihovo zaupanje in predanost nam ogromno doprineseta in imata velik vpliv na izvedbo teh poglobljenih preiskav.
Torej imate intervjuje tudi z aktivistkami_i in zagovornicami_ki človekovih pravic, ki so zdaj v Iranu?
Naši stiki z aktivistkami_i za človekove pravice in zagovornicami_ki človekovih pravic v Iranu so več kot le intervjuji. Pravzaprav gre za dnevno komunikacijo s široko mrežo v Iranu kot tudi izven Irana, ki pa so v stikih s primarnimi viri znotraj države. Prav zaradi te ogromne mreže je Amnesty tekom let uspela izvesti toliko raziskav, četudi nismo prisotne_i na terenu.
Kaj mislite, da ljudje v Iranu menijo o Amnesty International, kako vidijo našo organizacijo?
Amnesty International že dolgo zagovornicam_kom človekovih pravic, žrtvam in družinam v Iranu predstavlja mednarodno zaveznico za spremembe in človekove pravice. Znano je, da je organizacija tekom let rešila življenja mnogih ljudi, ki so bili v neposredni nevarnosti glede možnosti usmrtitve. Naše kampanje za izboljšanje pogojev pripora ali pa zagotovitve izpustitev aktivistk_ov civilne družbe ali odvetnic_kov za človekove pravice so zelo dobro znani.
Perzijske medijske hiše zelo pogosto poročajo o delu organizacije, kar pomeni, da obstaja mnogo pričakovanj do gibanja Amnesty International glede odzivov na krizo človekovih pravic v Iranu in glede zagotovitve odmevnosti glasov vsakdanjih ljudi, ki se v Iranu borijo za spremembe na mednarodni ravni. Ob začetku nedavnih protestov smo odprle_i telefonsko številko in prosile_i kogarkoli z informacijami, naj nas kontaktira. Prejele_i smo stotine sporočil, kjer so nas ljudje prosile_i naj Amnesty podpira protestnice_ke v Iranu in naj zagotovi, da bo svetovna skupnost slišala njihove glasove za pravičnost in človekove pravice.
Katerakoli akcija, ki jo aktivistke_i Amnesty International izvedejo po svetu, je ljudem, ki v Iranu tvegajo svoja življenja ter zahtevajo boljšo prihodnost, izjemno pomembna. Mednarodna solidarnost gibanju v Iranu ogromno pomeni.
Raha Bahreini
Kako mislite, da se bo končala situacija v Iranu? Jasno je, da tega ne moremo vedeti, ampak kakšne so vaše misli glede tega?
Kljub izjemnim količinam represije in brutalnosti, ki jih oblasti mobilizirajo z namenom streti gibanje, so ljudje pokazali neverjeten pogum za obstoj gibanja in po štirih mesecih je zelo jasno, da se je proces za spremembo začel in je stanje v državi nepovratno.
Težko je predvideti, kako se bo situacija razvijala, saj so oblasti jasno pokazale, da imajo vse namene uporabljati smrtonosno silo in smrtno kazen z namenom zatreti proteste ne glede na ceno človeških življenj. To je na žalost zelo povišalo ceno protestov v državi. Kljub temu razne oblike protestiranja in druge oblike izražanja nestrinjanja kot so stavke, skandiranje sloganov s streh sredi noči, objavljanje kritičnih sporočil na družbenih omrežjih, ustvarjanje umetnosti in glasbe, ki tematizira revolucijo, vse to se v družbi nadaljuje. Odnos mnogih ljudi v Iranu je sedaj takšen, da želijo drugačno prihodnost, kjer bodo njihove človekove pravice in temeljne svoboščine spoštovane.
Mnogi med njimi, tudi zelo mladi ljudje, so pripravljeni za prihodnost s politično svobodo in enakostjo plačati ultimativno ceno.
Ta vizija boljše prihodnosti je zelo navdihujoča, ustvarja upanje in kdorkoli spremlja situacijo, naj bo znotraj države ali kjerkoli po svetu, vidi, da je za Iran mogoča drugačna prihodnost. Kako – nič ni zagotovljeno, odvisno je od volje vseh, ki gibanje podpirajo in možnosti, kako zagotoviti napredek gibanja na način, ki bo vodil v boljšo prihodnost, v prihodnost, kjer bodo človekove pravice spoštovane.
Menim, da je uspeh gibanja odvisen od podpore mednarodne skupnosti in vseh ostalih ljudi širom sveta, ki podpirajo boj za svobodo in človekove pravice.
Zelo pomembno je, da kadar iranske oblasti poskušajo zatreti duh uporniškega gibanja, ljudje po svetu odmevno delijo glasove ljudi, ki se borijo za pravičnost in človekove pravice in ukrepajo z namenom reševanja življenj tistih, ki jim grozi usmrtitev oz. tistih, ki trpijo zaradi mučenja oz. slabega ravnanja ali nečloveških razmer v priporu.
Oblasti sedaj stopnjujejo uporabo smrtne kazni protestnicam_kom, in komurkoli je mar za situacijo in usodo teh pogumnih ljudi v Iranu mora ukrepati slej ko prej, saj je jutri lahko že prepozno.
Torej mislite, da so glasovi ljudi izven Irana zelo pomembni?
Seveda. Ne samo, da vplivajo na moralo ljudi, ki so v državi in jim dajejo vedeti, da imajo moralno in psihološko podporo svetovne skupnosti, imajo tudi konkretne vplive na oblasti, saj morajo vedeti, da so pod mednarodnim drobnogledom, da njihovi nezakoniti uboji in krute prakse ne ostajajo neopažene.
Zaradi svetovnega aktivizma, ki vključuje tisoče podpornic_kov Amnesty International, so države članice Sveta ZN za človekove pravice končno ukrepale. Tedenski protesti, ki se dogajajo v Zahodni Evropi, Severni Ameriki in Aziji pred iranskimi ambasadami in na javnih trgih, so tudi zelo pomembi in iranskim oblastem signalizirajo, da so na sodišču javnega mnenja popolnoma ničvredni, čeprav so trenutno vse poti za formalno kazensko pravo zaprte.
Kakšne so vaše želje glede prihodnosti Amnesty International in trenutne situacije v Iranu?
Zelo močno upam, da bo Amnesty International nekega dne lahko ustvarila gibanje aktivistk_ov in podpornic_kov znotraj države in da bo obstajala pisarna oz. sekcija v Iranu, ki se bo borila za izboljšanje človekovih pravic v Iranu in delovala v solidarnosti z drugimi gibanji za človekove pravice po svetu.
Trenutno je v Iranu mnogo zagovornic_kov človekovih pravic, ki sodelujejo z Amnesty International in so navdušeni glede možnosti priključevanja gibanju. Zaradi ostrega represivnega ozračja v državi zaenkrat ni bilo mogoče razviti takšne strukture delovanja, kot jo ima Amnesty marsikje po svetu, npr. uradno članstvo in podpornice_ki, ki rekrutirajo. V spletnih prostorih pa je mnogo navdušenja za Amnesty vsebine s strani iranskih aktivistk_ov in novinark_jev, ki pogosto delijo objave in v primeru, da se bi politična situacija Irana spremenila in bi civilna družba imela možnost mobiliziranja, bi gotovo obstajal prostor, kamor bi lahko Amnesty International razširila svoje gibanje v Iran.
Kaj sporočate podpornicam_kom Amnesty International Slovenije?
Mislim, da je pomembno, da podpornice_ki Amnesty International vedo, da so glas upanja in opolnomočenja. Vsako njihovo ukrepanje lahko spremeni življenja ljudi, ki jim grozijo strahotne kršitve vključno s smrtno kaznijo. Aktivistke_i Amnesty International vedno znova dokazujejo, da kadar ukrepajo individualno in skupinsko, lahko prisilijo tiste na položajih, da stopijo korak nazaj in dvakrat premislijo preden kršijo človekove pravice. Mnogokrat je težko obdržati upanje in ohraniti aktiven boj, ampak skozi zgodovino je Amnesty pokazala, da kadar smo soočene_i z izjemnimi krutostmi, ne smemo obupati in moramo svojo jezo usmerjati v akcijo ter ohranjati upanje, da bomo z ukrepanjem soustvarile_i boljšo prihodnost.
V tem trenutku v Iranu zelo potrebujejo takšno solidarnost, saj ljudje znotraj države tvegajo svoja življenja in svobodo. Zavedajo se, da nimajo nobene možnosti za pravičnost dokler veljata trenutni politični in sodni sistem. Vse kar torej imajo je odločenost ustvariti drugačno prihodnost v Iranu in pogum ter moralno podporo, ki jo lahko prejemajo s strani podpornic_kov Amnesty širom sveta.
Raha BahreiniZato vas pozivam, da delite Amnesty objave glede Irana, udeležite se akcij pisanja pisem, pišite protestna pisma ambasadam Islamske republike Irana, tudi v Sloveniji, organizirajte združevanja pred ambasadami, dvignite telefon in pokličite ambasade ter naslovite primere oseb, ki jim grozi usmrtitev. Pozovite oblasti, naj preprečijo usmrtitve in osvobodijo vse, ki so v priporu zgolj zato, ker so mirno izražali svojo človekove pravico do izražanja, združevanja in zbiranja.
Pogovarjala se je Taja Premk.
