Preiskava Evropskega varuha človekovih pravic, neodvisnega nadzornega organa EU, je pokazala, da Evropska komisija (EK) ni zagotovila spoštovanja temeljnih pravic v mejnih operacijah hrvaških oblasti, ki jih od 2018 financira EU. V tem času so bile dokumentirane številne zlorabe migrantov in prosilcev za azil s strani hrvaške policije, vključno z vezanjem, brutalnim pretepanjem in mučenjem.
»Evropska komisija je financirala hrvaške mejne operacije, vključno s plačami policistov. Ravnanje hrvaških organov na mejah je znano po nasilnih ravnanjih z migranti in prosilci za azil, a si je EU kljub poročilom o zlorabah zatiskala oči. Evropski varuh človekovih pravic je jasno povedal, da mora Evropska komisija zagotoviti, da sredstva EU ne podpirajo operacij, ki kršijo človekove pravice,« je dejala Eve Geddie, direktorica Pisarne Amnesty International za evropske zadeve.
Evropska varuhinja človekovih pravic je ugotovila tudi, da je bil mehanizem za spremljanje človekovih pravic na Hrvaškem vzpostavljen šele poleti 2021, medtem ko je Evropska komisija že od leta 2018 financirala »nujne« operacije mejnega nadzora. To je povzročilo zmedo, hkrati pa je tako dejanje »vredno obžalovanja«.
»Kot so opozorile Amnesty in druge nevladne organizacije, državni mehanizem spremljanja kršitev človekovih pravic na mejah ni niti neodvisen niti učinkovit in brez bistvenih izboljšav ne more služiti kot verodostojno sredstvo nadzora nad ravnanjem hrvaških oblasti.
Prvo poročilo tega mehanizma, izdano decembra 2021, ugotavlja, da je hrvaška policija nezakonito vračala migrante iz Hrvaške v Bosno in Hercegovino izven okvira mednarodnega ali nacionalnega prava. To poročilo je bilo hitro umaknjeno in zamenjano z novo različico brez referenc o kakršnihkoli kršitvah hrvaških oblasti,« je pojasnila Eve Geddie in dodala: »Preveč ljudi je bilo žrtev nasilja hrvaških mejnih oblasti. Gre za obžalovanja vreden neuspeh Evropske komisije z vidika preprečevanja kršitev in zagotavljanja odgovornosti. Pričakujemo, da bo komisija mehanizmu nadzora, ki je bil vzpostavljen na Hrvaškem s pomočjo EU, zagotovila širši mandat za učinkovito spremljanje in preiskovanje kršitev ter nadzor osvobodila od neupravičenega političnega vpliva.«
Evropska varuhinja je v zaključku zahtevala, da komisija prevzame dejavnejšo vlogo pri delovanju nadzornega mehanizma, da se zagotovita njegova neodvisnosti in učinkovitost. Komisija mora od Hrvaške tudi zahtevati konkretne in preverljive informacije o sprejetih ukrepih za preiskavo poročil o kolektivnih izgonih in slabem ravnanju z migranti in prosilci za azil.
Eve Geddie je zaključila s pozivom, da mora: »Komisija zagotoviti, da so mejne operacije, ki jih financira EU, skladne z evropsko zakonodajo, ne samo na Hrvaškem, ampak na vseh mejah EU!«