Ocenjujemo, da je bil odziv evropskih voditeljev na vedno večjo krizo pri obravnavanju beguncev neusklajen in brez pravega vodstva, ambicioznosti in sočutja, ter objavljamo svojo »agendo za Evropo«.
Novi predlogi, ki jih je 9. septembra predstavila Evropska komisija in ki naj bi naslovili globalno begunsko krizo, predstavljajo korake naprej v zaščiti beguncev, ne predstavljajo pa rešitve niti kratkoročno niti na daljši rok.
Države članice EU morajo delati s Komisijo in sprejeti veliko bolj ambiciozno prenovo azilnega sistema EU, ki bo temeljil na znatno večji pomoči državam na meji EU za sprejem in procesiranje iskalcev azila ter na medsebojni priznavi begunskega statusa znotraj Unije. Države članice morajo iskati varne poti v EU, ne pa varne države, v katere bi begunce vračale.
Pred srečanjem pravosodnih in notranjih ministrov EU, 14. septembra, Amnesty International objavlja Agendo za Evropo, v kateri pozivamo k Uniji zaščite beguncev. Agenda vsebuje nujno potrebne spremembe v pristopu EU k naraščajoči begunski krizi pred izrednim zasedanjem Sveta EU za pravosodje in notranje zadeve, ki bo zasedal 14. septembra.
Dokument, naslovljen A Union of Protection: Amnesty International’s Agenda for Refugee Protection in Europe, določa nujno potrebne spremembe v pristopu Evrope do vedno večjega števila beguncev pred nujnih srečanjem Sveta za pravosodje in notranje zadeve v Bruslju v ponedeljek, 14. septembra.
»Raven trpljenja, s katerim se soočajo begunci, ki bežijo pred nasiljem in kršitvami človekovih pravic, je dosegla raven, kot ji v Evropi nismo bili priča že od konca druge svetovne vojne,« je dejal John Dalhuisen, direktor za Evropo in srednjo Azijo pri Amnesty International.
»Odziv na begunsko krizo v Evropi je bil po drobtinicah in neusklajen – čeprav potreba po jasnem voditeljstvu in radikalni reformi sesuvajočega se evropskega azilnega sistema še nikoli ni bila večja.«
Amnesty International poziva k vseevropskemu strateškemu pristopu, da bi zagotovili povečanje varnih in zakonitih poti za begunce, ki bežijo pred preganjanjem in konflikti. Nujno je treba zagotavljati ustrezne in humane sprejemne pogoje zanje ter učinkovite azilne sisteme, kjer bodo države pošteno delile odgovornost za sprejem beguncev.
Gre za globalno begunsko krizo, ne le evropsko. Voditelji EU tega ne morejo ignorirati ali obračati hrbet tragičnim posledicam. Po mesecih zavajanja morajo končno vzpostaviti usklajen nujni odziv ter temeljito popraviti neuspešen azilni sistem.
John Dalhuisen, direktor za Evropo in srednjo Azijo pri Amnesty International
Kaj se dogaja v EU?
Letos je med poskusom doseganja varnosti v Evropi izgubilo življenje že skoraj 2800 ljudi. Potrebne so bile šokantne podobe teh nesreč, da so spodbudile evropske voditelje od samozadovoljstva, pri čemer nekateri zdaj spreminjajo stališča in povečujejo število ponujenih mest za preselitve.
Prizori obupa iz Madžarske in Grčije so pokazali, da se tegobe beguncev še zdaleč ne končajo, ko prispejo do Evropske unije.
Predstavniki Amnesty International so nedavno bili priča grozljivim sprejemnim pogojem na grškem otoku Kos ter skupini nasilnežev, ki so fizično napadali begunce in aktiviste, ki so jim pomagali.
Raziskovalci Amnesty International so poročali iz Madžarske, kjer so se srečali z ljudmi, ki so jih pridržali brez hrane in vode, ter drugimi, ki so bili prisiljeni spati na prostem.
Agenda organizacije Amnesty International podrobno predstavlja težave, ki jih je treba nasloviti, in nujne in usklajene ukrepe, ki jih je treba sprejeti.
Evropski voditelji morajo nujno:
- Pomembno povečati podporo državam članicam na mejah EU, tako da bodo lahko te omogočile humane pogoje sprejemanja ter pospešile postopke obravnave prošenj za azil.
- Zagotoviti dostop na ozemlje EU beguncem, ki prispejo na zunanje meje.
- Olajšati takojšen pritisk na države na mejah skozi urgentno shemo preseljevanja.
- Predelati in spremeniti zakonodajo EU, ki omejuje svobodo gibanja iskalcem azila, ki so bili uspešni s prošnjo, znotraj EU.
- Mejne države morajo odpraviti prisilna vračanja (push-backs) ter prenehati kršiti človekove pravice, med drugim slabo ravnanje ter prekomerno ali nepotrebno uporabo sile.
Za bolj trajnostno rešitev pa morajo evropski voditelji zagotoviti več varnih in zakonitih poti v EU, da bi preprečili umiranje na nevarnih potovanjih, ter se dogovoriti glede skupnega azilnega sistema z enakimi pravicami in upravičenji po vsej Evropi.
Po ocenah Amnesty International bo v naslednjih dveh letih potrebnih okoli 1,38 milijona mest za preselitev najbolj ranljivih beguncev z vsega sveta. Organizacija poziva države članice EU, naj v tem obdobju ponudijo vsaj 300.000 mest, bodisi skozi nacionalne programe bodisi skozi obvezne programe, ki naj bi jih vzpostavila EU.
»Gre za globalno begunsko krizo, ne le evropsko. Voditelji EU tega ne morejo ignorirati ali obračati hrbet tragičnim posledicam. Po mesecih zavajanja morajo končno vzpostaviti usklajen nujni odziv ter temeljito popraviti neuspešen azilni sistem.«