Talibanske de facto oblasti morajo nemudoma končati samovoljno in nepravično zagotavljanje pravice ter ponovno vzpostaviti ustavni in pravni okvir ter vladavino prava v skladu z mednarodnimi obveznostmi Afganistana na področju človekovih pravic, je danes sporočila Amnesty International.
Odkar so talibani avgusta 2021 prevzeli oblast, je bil pravni sistem Afganistana popolnoma razgrajen in nadomeščen z versko utemeljenim sistemom, oblikovanim po strogi razlagi islamskega šeriatskega prava s strani talibanov. Ta sistem je poln nedoslednosti, nekaznovanosti in neodgovornosti; samovoljnih, nepravičnih in zaprtih sodnih postopkov; ter pristranskosti pri izrekanju kazni, kot so javno bičanje in druge oblike mučenja ali nečloveškega ravnanja.
»Po štirih letih talibanske vladavine je pravni red izjemno netransparenten in temelji na prisili, pred pravicami prednost daje pokorščini in pred resnico tišini,« je povedala Samira Hamidi, regionalna kampanjska sodelavka Amnesty International za Južno Azijo.
Talibanski pravosodni sistem povzroča očitne sodne zlorabe. Ne le da je opustil mednarodne standarde človekovih pravic, temveč je tudi izničil skoraj dve desetletji napredka.
Samira Hamidi, Amnesty International
»Ni zakonov, na katere bi se lahko sklicevali«
Pred avgustom 2021 je afganistanski pravni red temeljil na pisani ustavi in zakonih, sprejetih s strani izvoljenih zakonodajnih teles. Sodišča so delovala na več ravneh (prvostopenjska, pritožbena in vrhovno sodišče) ter so bila podprta z neodvisnimi tožilci in obrambnimi pravniki. Sodbe so bile dokumentirane, obstajala je možnost pritožbe in bile so pod javnim nadzorom.
V času talibanov sodne postopke običajno vodi en sodnik (Qazi), ob njem pa je verski pravni strokovnjak (Mufti), ki svetuje pri izrekanju verskih sodb (Fatwa) na podlagi lastne razlage verskih besedil.
Nekdanji sodnik v Afganistanu je povedal, da obstajajo velike razlike v sodbah zaradi uporabe različnih islamskih pravnih šol (fiqh).
V nekaterih okrožjih sodijo po Bada’i al-Sana’i, drugod pa se sklicujejo na Fatawa-i Qazi Khan. Za isto kaznivo dejanje lahko obstajata dve povsem različni sodbi.
Nekdanji sodnik v Afganistanu
Na primer, pri kraji lahko kazen sega od javnega bičanja do kratkotrajnega pridržanja – odvisno od osebne razlage.
Ta pomanjkanje pravne enotnosti pomeni, da je sistem negotov, nepredvidljiv in samovoljen. Nekdanji tožilec je dejal, da so nekateri sodniki na podeželju med sojenji listali po verskih knjigah, da bi našli ustrezne reference, kar je povzročalo dolge zamude in nedosledne sodbe. Zaradi odsotnosti kodificiranih nacionalnih zakonov so ljudje, tudi pravni strokovnjaki, izgubili kakršnokoli jasnost glede svojih pravic in dolžnosti.
Izbris žensk iz sodnega sistema
Pred prevzemom oblasti s strani talibanov so ženske aktivno delovale kot sodnice, tožilke in odvetnice. Predstavljale so med 8 in 10 odstotkov sodstva, skoraj 1.500 žensk pa je bilo registriranih kot odvetnice pri Neodvisnem afganistanskem odvetniškem združenju (AIBA), kar je predstavljalo približno četrtino članstva.
Danes je večina teh žensk v izgnanstvu ali pa se skrivajo, potem ko so jih po prihodu talibanov prisilno odstranili s položajev. Institucije, ki so varovale pravice žensk – kot so družinska sodišča, enote za mladoletniško pravičnost in enote za nasilje nad ženskami – so bile razpuščene, ženske pa so tako ostale brez dostopa do sodnega varstva ali učinkovitih pravnih sredstev.
»Na talibanskih sodiščih se ženski glas ne sliši – ne zato, ker nima ničesar za povedati, ampak ker ni nikogar, ki bi jo poslušal,« je povedala nekdanja sodnica.
»Vse nas je strah«
Nekdanja sodnica, ki je pred tem delovala na družinskem sodišču v Kabulu in je zdaj v izgnanstvu, je povedala:
»Ni sodne neodvisnosti, ni poštenih sodnih postopkov, ni dostopa do obrambnih odvetnikov. Imeli smo pravni sistem s pravili, oni pa so ga čez noč spremenili v nekaj strašljivega in nepredvidljivega.«
Pod talibansko oblastjo so sodni postopki pogosto skrivni. Ni javnega nadzora, sodbe niso dokumentirane ali obrazložene. Ljudje so aretirani brez naloga, pridržani brez sojenja, v nekaterih primerih pa kar izginjajo. Nekdanji tožilec je dejal:
»Pred avgustom 2021 smo za vsako aretacijo potrebovali dokumentacijo in preiskavo. Zdaj pa lahko nekoga zaprejo zaradi oblačil ali ker je spregovoril – in nihče ne vpraša zakaj.«
Kazni, izrečene brez poštenega sojenja ali ustreznega pravnega pregleda, pogosto vodijo v javna kaznovanja – vključno z bičanjem in usmrtitvami – ki se izvajajo na mestnih trgih in stadionih. Ta dejanja kršijo pravico do dostojanstva in zaščite pred mučenjem ter zunajsodnimi usmrtitvami. Več prič je opisalo, kako so videli mlade moške, javno pretepene zaradi poslušanja glasbe, ali ženske, zaprte, ker niso bile ustrezno pokrite.
»Te javne kazni niso le kaznovanje – so orodje strahu in nadzora. Vsi se bojimo, da bomo naslednji,« je dejal nekdanji tožilec.
Poziv k ukrepanju
»Talibanski pravosodni sistem spodkopava osnovna načela pravičnosti, preglednosti, odgovornosti in dostojanstva. Ne temelji na varovanju človekovih pravic, temveč na strahu in nadzoru. Za mnoge Afganistance_ke, zlasti ženske, pravica ni več nekaj, kar bi lahko zahtevali – je nekaj, brez česar morajo preživeti,« je povedala Samira Hamidi.
Talibani morajo nemudoma preklicati svoje represivne odloke, končati telesne kazni in spoštovati človekove pravice vseh prebivalcev_k države. Prav tako morajo zagotoviti neodvisnost sodstva in vladavino prava, vključno s prenovo pravosodnega sistema ter zagotovitvijo, da lahko sodniki, odvetniki, tožilci in drugi pravni strokovnjaki nudijo pravne storitve prebivalstvu v skladu z mednarodnimi obveznostmi Afganistana.
Amnesty International poziva mednarodno skupnost k takojšnjemu ukrepanju – z diplomatskim pritiskom in načelnim dialogom s talibanskimi de facto oblastmi. Zahtevamo ponovno vzpostavitev pravnega sistema, zaščito človekovih pravic in vladavino prava v Afganistanu.