Že od svoje ustanovitve leta 1961 Amnesty International ljudem, kot ste ve_i, daje moč, da ukrepajo za boljši svet. Kaj smo skupaj v šestih desetletjih omogočili?
“Odprite svoj časopis – katerikoli dan v tednu – in našli boste novico o tem, da so nekje na svetu nekoga zaprli, mučili ali usmrtili, ker so njegova mnenja ali vera za njegovo vlado nesprejemljiva. Kdor to bere, ob tem čuti mučen občutek nemoči. Če pa bi te občutke po vsem svetu lahko združili v skupno akcijo, bi lahko naredili nekaj učinkovitega.” Peter Benenson, ustanovitelj Amnesty International
Amnesty International je bila ustanovljena leta 1961 z idejo, da lahko navadni ljudje spremenijo svet. Danes je Amnesty svetovno gibanje za človekove pravice, s skupno močjo desetih milijonov ljudi, od katerih je vsak zavezan boju za pravičnost, enakost in svobodo povsod. Od Londona do Santiaga, od Sidneyja do Kampale – od Pirana do Goričkega – so se združili in vztrajajo, da se spoštujejo in varujejo človekove pravice slehernega človeka.
Spremembe se niso zgodile čez noč. Potrebni sta vztrajnost in prepričanje v moč človeštva, da spremeni stanje. In rezultat? Izpustitev več deset tisočih ljudi, zaprtih zaradi svojih prepričanj ali načina življenja. V veliko državah odprava smrtne kazni. Prej nedotakljivi voditelji so morali odgovarjati za svoja dejanja. Spremenili so se zakoni in izboljšala so se življenja.
Kako merimo 60 let kolektivnega delovanja?
Učinek merijo obtoženi ljudje, ki jim je je zagotovljeno pošteno sojenje, na smrt obsojena oseba, rešena pred usmrtitvijo, pridržani ljudje, ki jih več ne mučijo.
Učinek se vidi v svobodi aktivistov in aktivistk, da še naprej branijo človekove pravice, v otrocih, ki spoznavajo svoje pravice v učilnici, ali v družinah v begunskih taboriščih, ki dobijo nov dom.
Učinek lahko zaznamo v marginaliziranih skupnostih, ki na protestih glasno zahtevajo prenehanje diskriminacije, v marginaliziranih skupnostih, ki so svoje domove ubranile pred rušenjem, in pri ženskah, katerih vlade so končno prepovedale zlorabe, s katerimi se srečujejo dnevno.
Šestdeset let kasneje se še vedno borimo za svet, v katerem človekove pravice uživamo vsi. In ne bomo se ustavili, dokler ne dosežemo tega cilja.
“Ko sem prvič prižgal svečo Amnesty International, sem imel v mislih stari kitajski pregovor: Bolje je prižgati svečo kot preklinjati temo.”
Peter Benenson
Človeštvo zmaga: vaš vpliv v zadnjih 60 letih
- Potem ko je izvedel za dva portugalska študenta, ki sta bila zaprta zaradi zdravice svobodi leta 1961, je britanski odvetnik Peter Benenson sprožil svetovno kampanjo “Klic k amnestiji 1961”. Njegov poziv k osvoboditvi zapornikov vesti je bil ponatisnjen v časopisih po vsem svetu in postal izvor Amnesty International. Do leta 1966 je bilo zaradi neumornih prizadevanj ljudi, kot ste vi, ki želijo videti boljši svet, izpuščenih 1000 zapornikov.
- Leta 1962 je Amnesty poslala odvetnika, da bi spremljal sojenje Nelsonu Mandeli v Južni Afriki. Mandela je zapisal, da “nam je bila njegova prisotnost in pomoč, ki jo je dal, izjemen navdih in spodbuda”.
- Leta 1973 je Amnesty sprožila svojo prvo nujno akcijo, s katero je spodbudila javnost, naj deluje v imenu Luiza Basilia Rossi, brazilskega profesorja, aretiranega iz političnih razlogov. Luiz je kasneje pripisoval splošni podpori tej akciji vzrok za izboljšanje njegovega položaja: “Vedel sem, da je moj primer postal javen, vedel sem, da me ne morejo več ubiti. Potem se je pritisk name zmanjšal in razmere so se izboljšale.” Od takrat so podporniki Amnesty po vsem svetu vodili kampanje v imenu tisočev posameznikov, družin in skupnosti. V približno tretjini teh primerov akcije povzročijo pozitivne spremembe in tudi kadar ne, dvignejo razpoloženje in ponudijo upanje.
“Z veliko veselja in čustev sem prejel čudovite voščilnice in vaša spodbudna solidarnostna sporočila … Najlepša hvala.”
Elmer Salvador Gutierrez Vasquez, zapornik vesti, Peru
- V sedemdesetih letih se je novi režim Čila pod vodstvom generala Augusta Pinocheta strinjal, da bo sprejel tričlansko misijo Amnesty International, da preišče obtožbe o množičnih kršitvah človekovih pravic. Več kot 20 let kasneje je Amnesty International stranka v sodnih postopkih, ki privedejo do aretacije Pinocheta v Veliki Britaniji zaradi zločinov, storjenih v Čilu. Leta 1979 je Amnesty International objavila seznam 2665 primerov ljudi, ki so v Argentini “izginili” po vojaškem udaru Jorgeja Rafaela Videle, da bi prijateljem in družinam pomagali zagotoviti odgovornost vpletenih.
V istem desetletju Amnesty International dobi Nobelovo nagrado za mir, ker je “prispevala k zagotavljanju podlage za svobodo, pravičnost in s tem tudi mir v svetu.” To je izjemen poklon trdemu delu in odločnosti članov Amnesty International po vsej Evropi in svetu.
Boj proti smrtni kazni, mučenju, neodgovorni trgovini z orožjem …
- Ko so leta 1977 Amnesty in njeni podporniki začeli boj proti smrtni kazni, je bila smrtna kazen odpravljena v samo 16 državah. Do danes se je to število povečalo na 108 – to je več kot polovica svetovnih držav. Od leta 2011 so države, vključno z Beninom, Čadom, Republiko Kongo, Fidžijem, Gvinejo, Latvijo, Madagaskarjem, Mongolijo, Naurujem in Surinamom, odpravile smrtno kazen za vsa kazniva dejanja. Naš uspeh temelji na prepričanju, da je pravica do življenja sveta. Z vašo pomočjo se ne bomo ustavili, dokler se ves svet ne bo dokončno znebil te skrajno krute, nečloveške in ponižujoče kazni.
- Leta 1984 je Generalna skupščina OZN po neutrudni kampanji članstva Amnesty International sprejela Konvencijo proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju. Države morajo zato na podlagi mednarodnega prava sprejeti učinkovite ukrepe za preprečevanje mučenja na svojem ozemlju in jim je prepovedano premeščanje ljudi v katero koli državo, kjer obstaja razlog za domnevo, da jih bodo mučili.
- V devetdesetih letih je Amnesty International poročala o kršitvah človekovih pravic v Kuvajtu po iraški invaziji, kar je prišlo na prve strani medijev po vsem svetu. Naše ekipe so sprožile tudi akcijo proti mučenju in izvensodnim usmrtitvam v Braziliji: takojšen je bil odziv predsednika Fernanda Collorja: “Ne moremo in ne bomo več država, o kateri se poroča, da je nasilna.” Amnesty International je po vsem svetu opozorila tudi na stisko 300.000 otrok vojakov in združila moči s petimi drugimi mednarodnimi nevladnimi organizacijami za ustanovitev koalicije za preprečevanje uporabe otroških vojakov
- Leta 2002 so dolgoletni pritiski članstva Amnesty končno utrli pot za ustanovitev Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC), ki bo preiskovalo in preganjalo tiste, vključno s politiki, šefi držav, voditelji oboroženih skupin in drugimi visokimi osebnostmi, ki bodo upravičeno osumljenimi kaznivih dejanj zoper človečnost, genocida, vojnih zločinov ali zločina agresije.
- Po 20 letih pritiska Amnesty in drugih je začela leta 2014 veljati globalna pogodba o trgovini z orožjem (Arms Trade Treaty), kar je bila pomembna zmaga za človeštvo. Pogodba je namenjena ustavitvi neodgovornega trgovanja z orožjem, ki povzroča na milijone smrtnih žrtev, spodbuja konflikte in širi kršenje človekovih pravic. Te izjemne zmage ne bi bilo brez neverjetne podpore ljudi, ki podpirajo Amnesty International – z donacijami ali aktivizmom.
- Leta med 2010 in 2020 so bila v znamenju vedno večjega števila zmag človekovih pravic, ko so aktivistke_i zaostrovali svoje zahteve po spremembah. Leta 2010 je Amnesty International sodelovala z avtohtono skupnostjo Dongria Kondh v indijski Orissi, da bi rudarskemu podjetju Vedanta preprečili prisilno izselitev z njihove tradicionalne zemlje. Po teh prizadevanjih indijska vlada zavrne načrte za rudarski projekt na njihovi zemlji.
- Leta 2013 Papua Nova Gvineja razveljavi sporni zakon o čarovništvu, ki je dovoljeval nižje kazni za umor v primerih obtožbe čarovništva zoper žrtev. Gre za preboj v boju proti nasilju nad ženskami v tej državi, kjer so bile obtožbe o čarovništvu pogosto izgovor za pretepanje, ubijanje in mučenje žensk. Še ena dobra novica sledi isto leto, ko je sprejet Zakon o zaščiti družine (glede nasilja v družini).
- Leta 2015, po letih pritiskov Amnesty in ljudi, ki organizacijo podpirajo, je nigerijska hčerinska družba multinacionalke Shell objavila poravnavo v višini 55 milijonov funtov za 15.600 kmetov in ribičev v Bodu v Nigeriji, katerih življenja sta leta 2008 uničili dve veliki razlitji nafte. Razvoj utre pot za prihodnost drugih nigerijskih skupnosti, ki so nosile breme malomarnosti podjetja Shell. Leta 2021 je vrhovno sodišče Združenega kraljestva razsodilo, da lahko tudi dve drugi skupnosti iz delte reke Niger, ki sta prizadeti zaradi večletnega razlitja nafte, tožita naftnega velikana na sodišču v Združenem kraljestvu
- Leta 2015 so ZN sprejeli strožja pravila humanega ravnanja z zaporniki po pritisku koalicije nevladnih organizacij, vključno z Amnesty International. Spremenjena pravila bolj spoštujejo človekove pravice zapornikov s poudarkom na rehabilitaciji in vključujejo zaščito pred mučenjem, boljši dostop do zdravstvenega varstva in omejevanje uporabe kaznovalne discipline, vključno s samico.
- Leta 2015 je Irska postala prva država na svetu, ki je s splošnim glasovanjem volilnega telesa uvedla popolno enakost civilnih zakonskih zvez. “”a [odločitev] ljudem LGBTI povsod sporoča, da so pomembni tako oni kot njihovi odnosi in njihove družine,” je tedaj dejal izvršni direktor Amnesty Irske, Colm O’Gorman. Leta 2019 Tajvan postane prvi v Aziji, ki po dolgotrajni kampanji legalizira istospolne poroke.
- V prelomnem trenutku za mednarodno pravičnost je bil nekdanji predsednik Čada Hissène Habré 30. maja 2016 obsojen na dosmrtno ječo za kazniva dejanja zločinov proti človeštvu, vojnih zločinov in mučenja v Čadu med letoma 1982 in 1990. Tožilstvo se je med drugimi dokazi oprlo na poročila Amnesty International iz osemdesetih let ter na strokovno pričanje nekdanjega uslužbenca Amnesty Internaitonal.
- Prav tako v 2016 je Albert Woodfox po desetletjih pritiskov članstva Amnesty končno izpuščen iz zapora v ZDA. 43 let in 10 mesecev je preživel v samici zapora v Louisiani – domnevno najdlje v samici v zgodovini ZDA.
“Ne morem dovolj poudariti, kako pomembno je prejeti pisma ljudi iz celega sveta. To mi je dalo občutek vrednosti. Dalo mi je moč– prepričalo me je, da je to, kar sem počel, prav.”
Albert Woodfox
- Leta 2017 je kenijsko višje sodišče ustavilo enostransko odločitev vlade o zaprtju begunskega taborišča Dadaab, največjega begunskega taborišča na svetu. Sodba je bila odgovor na peticijo dveh kenijskih organizacij za človekove pravice, ki jo je podprla tudi Amnesty. Če bi se bilo taborišče zaprlo, bi več kot 260.000 somalskih beguncev tvegalo prisilno vrnitev v Somalijo, državo, razdejano zaradi oboroženega spopada.
- Leta 2018 je bila iz zapora izpuščena Teodora del Carmen Vasquez, ki je desetletje preživela za zapahi v Salvadorju zaradi mrtvorojenosti njenega otroka. Zaradi tega je bila obtožena in obsojena za splav, ki je v tej državi nezakonit. Izpuščena je bila, ko ji je sodišče znižalo šokantno dolgo 30-letno zaporno kazen. Članstvo in podporniki Amnesty smo si od leta 2015 prizadevali za njeno izpustitev, tako s peticijami kot protesti.
- Leta 2018 je referendum na Irskem razveljavil ustavno prepoved splavov, kar je bila velika zmaga za pravice žensk. To je bila posledica predanega aktivizma civilne družbe, vključno z Amnesty International. Leta 2020 so tudi v Argentini končno legalizirali splav, kar je bila zmaga gibanja za pravice žensk in podpornikov Amnesty, ki so se za to borili desetletja. Ta razvoj služi kot navdih drugim državam v regiji in po svetu v smeri priznanja dostopa do varnega in zakonitega splava.
- Leta 2018 je Evropsko sodišče za človekove pravice razsodilo, da je množično prestrezanje milijonov zasebnih komunikacij kršilo pravo človekovih pravic. Prelomno sodbo je še dodatno razširil Veliki senar ESČP leta 2021, ki je dal jasno vedeti, da neoviran nadzor krši pravico ljudi do zasebnosti in svobode izražanja ter zahteval vzpostavitev trdnih jamstev proti zlorabam.
- Leta 2019 so v Sierra Leone odpravili prepoved dostopa do izobraževanja za nosečnice, ker je bila diskriminatorna. V zadevi je bila aktivna tudi Amnesty, ki se je oprla na lastne raziskave in mednarodno pravo. Odločitev je poslala močno sporočilo drugim afriškim državam, ki takšne prepovedi še izvajajo ali razmišljajo o njih.
- Leta 2019/20 je bilo s spremembami zakonov na Danskem, Švedskem in v Grčiji končno priznano, da je spolni odnos brez privolitve posilstvo. Razvoj sledi večletnim kampanjam za pravice žensk in aktivnostim skupinam preživelih, kot tudi naši kampanji Let’s Talk About Yes. Tudi Španija v tem času napove zakonske spremembe o opredelitvi posilstva na podlagi soglasja. Spomladi 2021 je tak zakonski predlog tudi na poslanskih mizah slovenskega državnega zbora!