Varnost pomeni odsotnost nasilja, a tudi vključenost, enakopravnost in zagotovljene osnovne življenjske pogoje za dostojno življenje
V Amnesty International Slovenije obsojamo vse oblike manipulacij s primeri nasilništva za razpihovanje sovraštva do naših sodržavljank in sodržavljanov.
V zadnjih dneh spremljamo različne odzive na pozive ljudi k varnosti. Večina odzivov stereotipizira pripadnice in pripadnike ustavno zaščitene skupnosti, ki živijo v Republiki Sloveniji, in manipulira s spodbujanjem nestrpnosti. Vidimo tudi načrtno spodkopavanje zaupanja v državne organe, ki skrbijo za varnost, javni red in mir ter za uresničevanje načel pravne države in zakonitosti.
Zakoni ulice in jemanje pravice v svoje roke privedejo zgolj do tragedij in hudih kršitev človekovih pravic najšibkejših v družbi.
Policija in človekove pravice
Policija je v svojem letnem poročilu za lansko leto zapisala: »Stopnja varnosti v državi še zdaleč ni odvisna samo od dobrega dela policije. To se čedalje bolj kaže v mnogih družbenih pojavih. Za varnost je treba narediti veliko več, tako na državni kot na svetovni ravni. Na ravni države je potrebno predvsem zagotavljanje takšnega gospodarskega in socialnega razvoja, ki ne bo povzročal razslojevanja družbe. Nujna je skrb države za enakopravnost in pravičnost v družbi, za razvoj etičnih vrednot, ki ljudi združujejo namesto razdvajajo, ki spodbujajo solidarnost med ljudmi ter nas – tako institucije kot posameznike – zavezujejo k spoštovanju temeljnih človekovih pravic. Odsotnost takšne drže namreč vodi v nemire, v porast kriminalitete in – če institucije zatajijo – tudi v poskuse jemanja pravice v svoje roke.«
Vzporedna življenja: poročilo Amnesty International Slovenije
Amnesty International Slovenije je že pred 14 leti izdala poročilo o tem, da romskemu prebivalstvu v Sloveniji nista zagotovljeni pravici do ustreznega bivališča in vode. V lanskem letu smo posebno pozornost namenili kršeni pravici do vode za prebivalke in prebivalce v jugovzhodni Sloveniji. Iz leta v leto opozarjamo na prepletenost diskriminacije, opustitev dolžnosti države, ko pride do temeljne infrastrukture za dostojno in človeka vredno življenje, ter posledično na kršene pravice do izobrazbe, do enakih možnosti in do dela. Take opustitve pomenijo dejansko ogrožanje življenj: življenja Romov in Rominj v Sloveniji so za kar 22 let v povprečju krajša od ostalega prebivalstva, smrtnost otrok od 1. do 4. leta starosti pa sedemkrat višja od otrok enake starosti med neromskim prebivalstvom. (NIJZ) Odraščanje mnogih romskih otrok brez vode in elektrike jih oropa možnosti za uspešno izobraževanje. Okolje, polno predsodkov, pa jim onemogoča zaposlitev in možnost da bi zaživeli, kjer bi si želeli.
Pogled po Sloveniji in v pretekla desetletja nedvomno pokaže, da se z izboljšanjem nastanitvenih razmer in dostopa do vode in elektrike ter z večjim vključevanjem v predšolske programe izboljšata izobrazba in zaposlitev, zmanjšajo se družbene napetosti. Sedanje razmere nam kažejo, da živimo v državi, kjer so osnovne dobrine, nujne za preživetje, kot sta voda in elektrika, odvisne od tega, v kateri občini živimo, kdo je župan in kdo vodi občino. To je iz vidika enakopravnosti in enakih možnosti, ki bi jih država morala zagotavljati vsem prebivalkam in prebivalcem, nedopustno.
Poudarjamo, da manipuliranje s primeri kaznivih dejanj za ustvarjanje družbenih napetosti in javno vzpodbujanje nestrpnosti do soljudi ne prispeva k večji varnosti, ampak varnost vseh nas zgolj dodatno spodkopava.