Mirni protesti so nujni, temeljni vidik svobodno delujočih in demokratičnih družb. Svoboda zbiranja je integralno povezano tudi s svobodo izražanja.
Po mnenju Evropskega sodišča za človekove pravice je “pravica do mirnega zbiranja temeljna pravica v demokratični družbi in je, tako kot svoboda izražanja, eden od temeljev take družbe.”
Podobno ugotavlja Odbor ZN za človekove pravice (ustanovljen z Mednarodni paktom o državljanskih in političnih pravicah), da je pravica do mirnega zbiranja, ki jo jamči 21. člen tega pakta, “temeljna človekova pravica, ki je nujna za javno izražanje pogledov in mnenj posameznikov, ter v demokratičnih družbah nepogrešljiva.”
V slovenski Amnesty smo 24. junija 2020 opozorili, da je v Sloveniji v preteklih tednih prihajalo do napadov na svobodo zbiranja in združevanja (kliknite tukaj za celotno sporočilo za javnost). Izpostavili smo vrsto dejanj oblasti, ki imajo lahko namen ali učinek odvračanja ljudi od udeleževanja protestov. To se kaže tudi v odločitvi vlade z dne 30. junija 2020, ko je ponovno znižala najvišje dovoljeno število ljudi, ki se lahko zbirajo, pri čemer je ob upoštevanju varnostnih ukrepov omogočila izjeme za prireditve, izrecno pa izključila shode. Prve so v skladu z zakonom o javnem zbiranju družabnega značaja, medtem ko so shodi “zbiranje oseb zaradi izražanja mnenj in stališč o vprašanjih javnega ali skupnega pomena na prostem ali v zaprtem oprostoru, kjer je dostop dovoljen vsakomur.”
Pravica do protiprotestov
25. junija 2020 so se ob robu protestov na tako imenovani antiproslavi prvič pojavili tudi protiprotestniki. Pravica do svobode zbiranja se sicer nanaša tudi na protidemonstracije, ki morajo biti dovoljene tako, da jih “vidijo in slišijo” na prvotnih demonstracijah.
Toda: protidemonstracije ne smejo ovirati sodelujočih na prvotnih demonstracijah v celovitem uživanju oz. uresničevanju njihove pravice do svobode mirnega zbiranja. V skladu s tem je dolžnost policije, da zaščiti prvotno zbiranje (protest) pred kakršnimkoli nezakonitim poseganjem protiprotestnikov. Zaščititi jih mora tudi pred nasilnimi dejanji ali dejanji, ki skušajo ovirati prvotno zbiranje.
To je tudi stališče Evropskega sodišča za človekove pravice.
Dolžnosti policije pri spremljanju protestov
Dolžnost policije je, da omogoča in ščiti pravico do svobode mirnega zbiranja, za kar mora sprejeti vse razumne in primerne ukrepe, brez nepotrebnega vmešavanja in brez ustrahovanja tistih, ki želijo sodelovati na zborovanju.
Policija si mora pri varovanju zborovanj prizadevati za preprečevanje konfliktov skozi dialog in mediacijo ter poskrbeti, da se minimalizirajo in mirno razrešijo konflikti, do katerih prihaja. Med drugim to pomeni, da fizični izgled (oprema, številčnost) in odnos policije ne sme biti grozeč, da se ne po nepotrebnem podžiga napetosti.
Policija se mora izogibati ravnanjem, ki bi se lahko dojemali kot ukrepi za ustrahovanje ali nadlegovanje ljudi, ki želijo uresničevati svojo pravico do mirnega zborovanja. Taki pristopi niso le kontraproduktivni, saj tvegajo slabšanje potencialno napete situacije, ampak imajo tudi zastraševalni učinek na ljudi, ki se želijo mirno zbirati.
Državljanska nepokorščina
Pravica do mirnega zbiranja mora obsegati tudi mirna dejanja državljanske nepokorščine ali nenasilna direktna dejanja.
Pod tem pojmom razumemo različna dejanja, kot so shodi, demonstracije, protesti s sedenjem na nekem mestu in druge taktike, katerih namen je doseči spremembo z uporabo motečih dejanj z neposrednimi in nenasilnimi sredstvi, pogosto z zavestnim kršenjem zakona. Kadar so taka dejanja izvedena na nenasilen način, bi morala biti zaščitena v skladu s pravicama do svobode izražanja in mirnega zbiranja.
Več o pravici do mirnega zbiranja si preberite v tem viru Amnesty International (kliknite; v angleščini).
***
V Amnesty International pozivamo protestnike, da na javnih zbiranjih poskrbijo za ustrezne varnostne ukrepe, kot so vzdrževanje razdalje, nošnja mask in pogosto umivanje rok.