Zgodba Abu Suleimana o razseljenosti in vztrajanju
Abu Suleiman vodi lokalni odbor Zanute, vasi v južnih hebronskih hribih na jugu nezakonito okupiranega Zahodnega brega. Skupaj z 250 prebivalkami in prebivalci Zanute je že tri leta prisilno razseljen iz vasi zaradi izraelskih politik etničnega čiščenja, ki so prizadele predvsem beduinske in pastirske skupnosti na območju C.
Sledi njegovo pričevanje.
Zanuta, moja vas, nikoli niti za trenutek ne zapusti mojih misli. Sedaj živim v Al-Dhahiriyi, ki je od nje oddaljen le nekaj sto metrov. A od nje me ločijo izraelski naseljenci, vojaške postojanke in zapore cest ter vojaki, ki jih še spodbuja odločitev izraelskih oblasti, da ne bodo uresničile sodbe izraelskega sodišča. Vsakič ko stopim iz hiše, v kateri sedaj živim, pogledam proti Zanuti. Tam je, pred menoj. Ne mine teden, da ne sanjam o vrnitvi.
V Zanuti smo živeli tako, kot so tam živeli naši očetje, dedi in pradedi. Nato se je leta 2020 pojavil naseljenec, ki nam je zatrjeval: »Ta zemlja je moja.«
Rojeni smo bili tu in vse naše izkušnje, dobre in slabe, so vezane na to zemljo. V Zanuti so naši spomini. Način, kako se preživljamo, naše ovce, zemlja, pridelki in kmetovanje. Izmučenost, ki spremlja to, da skrbiš za pašo črede ovac širom razsežnih predelov in si zunaj tudi, ko dežuje. Vse je v Zanuti. Tam smo živeli, čeprav ni bilo lahko. In sedaj hrepenim tudi po tem težkem delu življenja in po vsem, kar me je včasih vznejevoljilo.
Preden smo bili prisilno razseljeni, nismo imeli javnih storitev, primernih cest niti elektrike. Elektrike smo imeli, kolikor smo je dobili od sončnih celic, ki nam jih je zagotovila lokalna nevladna organizacija. Življenje je bilo zelo preprosto. A živeli smo na lastni zemlji, v naših domovih. Morda so bile to barake in šotori, a živeli smo preprosto, lepo in dostojanstveno z mirno dušo na naši zemlji v naši vasi.
Vsakič ko stopim iz hiše, v kateri sedaj živim, pogledam proti Zanuti. Tam je, pred menoj. Ne mine teden, da ne sanjam o vrnitvi.
Abu Suleiman
Izraelska vojska ne ukrepa
Poskušali smo ostati, a na koncu vsak doseže točko preloma. Ljudi je strah, da bodo izgubili življenje oni, njihovi otroci, njihove živali in da bo uničeno in onemogočeno njihovo preživetje. To ni nič neobičajnega.
Izraelski naseljenci so prišli v Zanuto leta 2020. Polaščali so se pašnikov, nadlegovali so ljudi, si prisvajali vodnjake in vodna zajetja, zastraševali prebivalstvo in celo napadali ter ubijali živali. Leta 2021 so vzpostavili nezakonito postojanko Meitarim Farm zgolj kilometer stran. Nadlegovanje se je dogajalo pred 7. oktobrom 2023, a odtlej se je nasilje naseljencev, ki jih podpira izraelska država, dramatično povečalo in njihova ravnanja so vse bolj nasilna ter se širijo po Zahodnem bregu, še posebej na območju C, kjer ležita tako Zanuta kot Masafer Yatta.
Prebivalke in prebivalci Zanute nismo ostali tiho. Poskušali smo iti po pravni poti in vrhovno izraelsko sodišče je razsodilo, da morata vojska in policija omogočiti in zagotoviti našo vrnitev ter nas zaščititi pred nasiljem naseljencev. Izraelska vojska do danes ni izpolnila sodbe sodišča.
Poskušali smo se vrniti, a zaman.
Ena glavnih ovir, ki nam preprečujejo, da bi se vrnili, je nezakonita postojanka Meitarim: večina napadov na nas izvira od tam in izraelska vojska, namesto da bi napade preprečila, ne naredi ničesar.
Izraelski naseljenci so prišli v Zanuto leta 2020. Polaščali so se pašnikov, nadlegovali so ljudi, si prisvajali vodnjake in vodna zajetja, zastraševali prebivalstvo in celo napadali ter ubijali živali.
Abu Suleiman
Težko breme
Zanuta je vseskozi v naših mislih, podnevi in ponoči. Zanuta je naša zemlja in naš dom. Nikogar nismo napadli. Smo običajni ljudje. Naše preživetje so nam zagotavljale črede naših živali. Zanuta predstavlja to – naš dom in naš preprost način življenja. Z naše zemlje nismo odšli prostovoljno, kot nekateri mislijo. Bolečina prisilne razselitve in nasilnega pregona je težko breme, ki ga nosimo. Zdi se, kot da smo kaznovani zaradi nečesa, za kar nismo bili nikoli krivi.
Naši otroci so bili v Zanuti srečni. Igrali so se in preganjali po širjavah, kjer so bile naše ovce in njive. Tam sta bila šola in vrtec.
Sedaj živijo v drugačnem okolju Al-Dhahiriye. Morda živijo v večjih hišah in z več storitvami v bližini, a je drugače od vsega, od koder so prišli, in selitev jih je psihološko prizadela. Da niti ne govorim o tem, kako globoko so se v njih vtisnile podobe oboroženih in grozečih naseljencev, ki so divjali naokoli in jih zastraševali. Zaradi tega imajo še vedno nočne more.
Moji 73-letni mami se vsakič, ko spregovori o Zanuti, glas zatrese in oblijejo jo solze.
Naše družine, ki so nekoč dostojno živele v Zanuti, so sedaj brez zaposlitvenih možnosti. Prostora, kjer bi lahko imeli in skrbeli za naše živali, ni. Ljudje morajo zemljo jemati v najem, kupiti železno ograjo ter kriti še dodatne stroške. Družine so morale prodati del svojih ovac, da so lahko kupile hrano, tako za živali, ki so jih obdržali, kot zase.
Danes se zdi, da nima za nas nihče več posluha. Odkar smo bili prisilno razseljeni, je z nami stopilo v stik zelo malo ljudi. Moj bratranec, ki je mož in oče šestih otrok, je v preteklosti delal, preskrbel svojo družino in imel tudi nekaj ovac. Odkar smo razseljeni, se spopada s hudo depresijo, predpisali so mu zdravila. Ne dela več. Komaj izusti kakšno besedo. Eden od njegovih sinov dela kot voznik, a voženj, ki jih lahko opravi, ni veliko. Družina komaj preživi.
Sodba se mora uresničiti
Naša prošnja je preprosta. O Zanuti so sodišča že razsodila. Svet prosimo, naj zahteva od Izraela, da spoštuje in uresniči sodbe lastnih sodišč. To je naša glavna želja: iti domov – in zagotoviti odgovornost za vse krivice, ki smo jih preživeli.
Skupnosti na območju C, ki predstavlja približno 60 odstotkov Zahodnega brega, si zaslužijo stalno pozornost in zaščito mednarodne skupnosti.
Pokončne, humane in srčne ljudi s celega sveta prosimo, da nas podprejo. Vse medije vabimo, da pridejo in poročajo o razmerah, v katerih smo. Diplomatske misije in predstavnike pozivamo, naj obiščejo našo zemljo in ostanejo na terenu. Povečana pozornost in pritisk na izraelske oblasti nam lahko pomagajo, da se zagotovi uresničitev sodbe najvišjega izraelskega sodišča.
Lahko si predstavljam, kako hodim skozi vas. Spomnim se, kje so bile hiše, kam smo vodili ovce. Spomnim se naše zemlje, kako smo pasli živali, kje smo se vozili s traktorjem in kje so vodni izviri. Vsaka podrobnost je še vedno v meni. Z mano niso le tedaj, ko spim. A tudi tedaj sanjam o Zanuti.
Več in kako lahko ukrepaš
V nedavnem poročilu je Amnesty International popisala, kako etnično čiščenje ni posledica ravnanj nekaterih naseljencev, ampak gre za bistveni del državnih, izraelskih politik.
Pošlji apel v okviru nujne akcije za Zanuto
Ukrepaj, pošlji sporočilo in zahtevaj, da izraelske oblasti nemudoma zagotovijo varno vrnitev prebivalk in prebivalcev Zanute na njihovo zemljo in v njihove domove.
Podpiši peticijo slovenskim poslankam in poslancem
Podpiši našo peticijo in zahtevaj prekinitev vseh sodelovanj, ki podpirajo izraelske nezakonite naselbine na Zahodnem bregu.