V Amnesty International Slovenije z zaskrbljenostjo spremljamo informacije in pojasnjevanja glede domnevnega odrekanja zdravljenja stanovalcev v domovih za starejše v času epidemije covida-19. V zvezi s tem smo že 20. maja k ukrepanju pozvali Zdravniško zbornico Slovenije, Varuha človekovih pravic in Zagovornika načela enakih možnosti, dan kasneje pa ministra za zdravje (več).
Na skupni seji Odborov DZ za zdravje ter za delo, družino in socialne zadeve, ki je na to temo potekala 9. junija, smo pozvali odbora, naj naložita sprožitev takojšnje, neodvisne in nepristranske preiskave vseh vidikov teh dogodkov.
Seja je bila prekinjena, tako da odbora še nista glasovala o sklepih. V nadaljevanju povzemamo naš prispevek, predstavljen v parlamentu.
Potencialna diskriminacija, kršenje pravice do zdravja, do življenja …
V Amnesty International pretreseni in ogorčeni spremljamo navedbe in pričevanja, da so bili starejši v vsaj nekaterih domovih za starejše vnaprej, po zgolj nekaj minutnem ocenjevanju, označeni bodisi kot primerni bodisi kot neprimerni za bolnišnično zdravljenje.
Očitana ravnanja so zelo resna in pomenijo potencialno diskriminacijo – na osnovi, starosti, zdravstvenega stanja in na osnovi tega, ali je nekdo zbolel v domačem okolju ali v domu starejših; potencialno kršitev pravice do najvišje možne ravni zdravja in celo kršitev pravice do življenja.
Pavšalna zanikanja navedb niso dovolj, ne morejo zadostiti omajanemu zaupanju stanovalcev domov, njihovih bližnjih, starejših, bolnikov in celotne javnosti. In tudi ne morejo zadostiti vsem odprtim pravnim in etičnim vprašanjem.
Ministra za zdravje Tomaža Gantarja smo že 21. maja pozvali k sistemskemu nadzoru, sedaj pa je minister odredil strokovni nadzor s strani Zdravniške zbornice. Po vseh razkritjih v medijih in na seji Odborov DZ za zdravstvo ter za delo, družino, socialne zadeve in invalide 9. junija 2020 je vendarle jasno, da ob vseh razsežnostih dogajanja sistemski nadzor v okviru ministrstva za zdravje ne more biti dovolj nepristranski in ne zadosti nujnemu videzu objektivnosti – saj je ravnanje ministrstva v osrčju dvomov.
Nujna je preiskava neodvisnih in nepristranskih strokovnjakov
Preiskati je treba, v kakih razmerah je potekalo zdravljenje v domovih in ali so zaradi neustrezne opremljenosti domov in pomanjkanja kadra ljudje po nepotrebnem trpeli.
Preiskati je treba vse primere smrti v domovih. Ugotoviti je treba, koliko stanovalcev domov ima še vedno veljavne vložne liste – ali dokumentacijo s kakšnim drugim imenom – kjer je potencialno zapisano, da v primeru obolelosti za covidom-19 ne bodo deležni bolnišničnega zdravljenja.
Pri preiskavi je treba posebno skrb nameniti vidiku, ali je šlo pri vnaprejšnji potencialni kategorizaciji starejših v tiste, ki naj bi bili deležni bolnišničnega zdravljenja, in tiste, ki naj bi jim bilo bolnišnično zdravljenje odtegnjeno, “zgolj” za trenutni, krizni odziv ali nemara za prakso, ki je del načina delovanja obravnave starejših, kar je bilo nakazano.
Izničiti je treba potencialno kategoriziranje, zagotoviti popravo krivic, umakniti sporna navodila …
Hkrati s preiskavo je treba nemudoma:
- Izničiti potencialno kategoriziranje oseb, ki določa, ali bo v primeru obolelosti posameznik napoten v bolnico ali ne – in ki je bilo po medijskem poročanju sprejeti v izjemno kratkem času (2 – 3 minutah) in brez vednosti in soglasja osebe in svojcev, če je bila taka kategorizacija odrejena, če je bila izdelana vnaprej ali celo obvezna.
- Zagotoviti, da nikomur, ki bo obolel, ne bo kršena pravica do dostopa zdravstvenih storitev – in do življenja; o tem lahko odloča samo zdravnik v konkretnem primeru.
- Zagotoviti transparentnost: posameznim stanovalcem domov in njihovim sorodnikom mora biti razkrita vsa dokumentacija, vodena o njih.
- Zagotoviti popravo krivic: teža posledic ukrepov, o katerih govorimo, je lahko tako huda, da se stanja ne bo moglo popraviti. Vendarle je treba zagotoviti najvišji možen obseg poprave krivic z drugimi ukrepi.
- Sporna navodila je treba umakniti in javno zagotoviti, da niso več v uporabi in da se bo tudi v prihodnjih odzivih zdravstveni sistem odzival strokovno in etično.
Člane odborov za zdravstvo in delo, družino, socialne zadeve in invalide pozivamo, da sprejmejo sklep, s katerim bodo oblastem naložili izvedbo ustrezne preiskave, razkritje podatkov, popravo krivic, zagotovitev, da se kaj takega ne bo ponovilo in izničitev sporne kategorizacije, ki bi komurkoli vnaprej odtegnila bolnišnično zdravljenje.
Razčiščenje teh očitkov je nedvomno v interesu tako pozicije, kot opozicije, zdravstvenega sistema, sistema socialne varnosti in nenazadnje vseh državljanov.
Simptomatična slika odnosa države do starejših
Ti obžalovanja vredni dogodki so simptomatična slika odnosa države do starejših, ki jo zaznamujejo kronična prezasedenost in pomanjkanje kapacitet v domovih za starejše, spreminjanje domov v negovalne bolnišnice (pri čemer zasnova domov temu ni prilagojena in, denimo, ne omogoča izolacije v primeru epidemij), popoln manko alternativnih stanovanjskih oblik (npr. varovanih stanovanj), neobstoj podpornih mehanizmov (npr. sofinanciranje vgradnje dvigal ali adaptacij stanovanj), popolni manko storitev, usmerjenih v zdravstveno-socialno prevencijo na podeželju, razdrobljenost sistemov oskrbe v domovih, pomoči na domu in osebne asistence namesto enotnega sistema dolgotrajne oskrbe in popolna zmeda glede plačila in obsega storitev – med občine, državo, starejše in bližnje svojce.
V Sloveniji je tako še vedno možno, da je starejša oseba v eni občini v bistveno boljšem položaju kot sovrstnik_ca v drugi občini, kar je nedopustno.
In, nenazadnje, že 20 let neuspešno “sprejemamo” zakon o dolgotrajni oskrbi.
Poklon in zahvala novinarjem za razkrivanje navedb
V slovenski Amnesty izražamo tudi poklon in zahvalo novinarjem, tako Mladine, RTV Slovenije in drugim, ki so o tem seznanjali javnost ter s tem še enkrat znova dokazali pomen raziskovalnega novinarstva pri odkrivanju informacij, ki so v javnem interesu.