Vsako leto je po vsem svetu uničenih na milijone življenj zaradi konfliktov in vojn.
Ne glede na vzrok vojne ali vpletene sile so rezultati pogosto enaki. V oboroženih spopadih umirajo nedolžni civilisti, ljudje so množično razseljeni, dogajajo se številne kršitve človekovih pravic in kršitve mednarodnega humanitarnega prava.
Nekateri oboroženi spopadi se dogajajo med državami, kot je na primer ruska invazija na Ukrajino, veliko več pa jih poteka znotraj meja ene države.
Amnesty International v vojnah in konfliktih
Vse od Afganistana pa do Jemna Amnesty International dokumentira kršitve in zlorabe človekovih pravic. Izvajamo kampanje proti kršitvam mednarodnega prava med oboroženimi spopadi, ne glede na to, kdo je storilec ali kje se zlorabe dogajajo. Amnesty opozarja na ogrožene skupine, kot so starejši, otroci in invalidi, ki so v spopadih še bolj izpostavljeni tveganjem. Prav tako podpiramo zahteve preživelih, ki se borijo za zagotovitev pravice in odgovornost nacionalnih organov in mednarodnih institucij, vključno z Združenimi narodi in Mednarodnim kazenskim sodiščem.
Amnesty International izvaja preiskave o kršitvah mednarodnega prava med oboroženimi spopadi na terenu in na daljavo.
Naše raziskovalne ekipe vsako leto preživijo na tisoče ur na terenu na območjih, ki so jih prizadeli konflikti. Intervjuvajo priče in preživele ter zbirajo informacije od številnih lokalnih organizacij in uradov, vključno z vojsko in organi kazenskega pregona.
Amnesty International identificira vrsto orožja in streliva, uporabljenega v spopadih, ter analizira njihove učinke. Pri tem imajo pomembno vlogo vrhunske tehnike za analizo satelitskih posnetkov in preverjanje digitalnih dokazov, kot so videoposnetki in fotografij. Tako lahko razkrijemo in potrdimo kršitve človekovih pravic v oboroženih spopadih po vsem svetu.
Pričevanja in fotografski dokazi, zbrani na terenu, ter podatki in posnetki, zbrani na daljavo, skupaj zagotavljajo dejansko podlago za zagovorništvo in kampanje Amnesty International.
Kakšni so zakoni v vojnah?
Mednarodno humanitarno pravo – znano tudi kot vojno pravo – določa, kaj je v oboroženih spopadih dovoljeni in kaj ne. Prizadeva si zmanjšati človeško trpljenje in zaščititi civiliste ter borce, ki ne sodelujejo več v sovražnostih, na primer vojne ujetnike. Glavne pogodbe mednarodnega humanitarnega prava so Ženevske konvencije iz leta 1949, sprejete po grozotah druge svetovne vojne, in njihovi dodatni protokoli.
Kljub zakonom pa se številne najhujše kršitve človekovih pravic zgodijo prav v vojnah. Te vključujejo posilstvo kot vojno orožje, novačenje otrok za služenje na frontah, neposredne napade na civiliste in civilno infrastrukturo ter neselektivne ali nesorazmerne napade. Sprte strani lahko uporabljajo tudi maščevalne taktike, kot so oviranje dostopa do humanitarne pomoči ter celo namerno stradanje prebivalstva.
Vojno pravo veleva, da civilistov ni dovoljeno namerno napadati, čeprav so lahko še vedno ubiti ali ranjeni, če se to zgodi kot del sorazmernega napada na vojaški cilj. Vse strani v konfliktu morajo sprejeti ukrepe za zmanjšanje škode tudi na civilnih objektih, kot so stanovanjske zgradbe, šole in bolnišnice.
Zločini po mednarodnem pravu
Nekateri najhujši zločini po mednarodnem pravu so storjeni med oboroženimi spopadi.
Vojni zločini – resne kršitve mednarodnega humanitarnega prava, ki vključujejo namerno ubijanje, neposredne napade na civiliste, mučenje, uporabo prepovedanega orožja, umor ali neustrezno ravnanje z vojnimi ujetniki ali drugimi, ki so bili ujeti, predani ali ranjeni, in spolno nasilje.
Zločini proti človečnosti – zločini, storjeni kot del razširjenega ali sistematičnega napada države ali organizacije ali v njenem imenu proti civilnemu prebivalstvu v času miru ali vojne. Gre za 11 zločinov proti človečnosti, vključno z umori, iztrebljanjem, zasužnjevanjem, deportacijo ali prisilno preselitvijo prebivalstva, mučenjem, posilstvom in drugimi hudimi oblikami spolnega nasilja, prisilnim izginotjem in apartheidom. Zločini proti človeštvu so lahko storjeni v oboroženih spopadih ali v miru.
Genocid – določena dejanja, storjena z namenom popolnega ali delnega uničenja narodne, etnične, rasne ali verske skupine. Genocid je lahko storjen v oboroženih spopadih ali v miru.
Mednarodna skupnost je ustanovila specializirana sodišča, ki služijo temu, da storilci zločinov po mednarodnem pravu za svoja dejanja tam tudi odgovarjajo. Mednarodnemu pravosodju služi Mednarodno kazensko sodišče (ICC), ki je svojo prvo obsodbo izdalo marca 2012 proti Thomasu Lubangi, vodji oborožene skupine v Demokratični republiki Kongo.
Države lahko načelo univerzalne jurisdikcije uporabijo tudi za pregon storilcev vojnih zločinov in drugih zločinov po mednarodnem pravu.
Nihče ni nad mednarodnim pravom: noben voditelj, oborožena skupina, nobena vlada – izvoljena ali ne, noben vojaški uradniki. Ne glede na cilj, za katerega si prizadeva, nihče ni nad zakonom.
Agnès Callamard, generalna sekretarka Amnesty International
»Naše izredno kritične ugotovitve morajo prebuditi mednarodno skupnosti: to je genocid. Takoj se mora končati.«
Agnès Callamard, generalna sekretarka Amnesty International
Amnesty International: Izrael izvaja genocid nad Palestinci v Gazi
Amnesty International je z raziskavo ugotovila, da obstaja zadostna podlaga za sklep, da Izrael na zasedenem območju Gaze je in še naprej izvaja genocid nad Palestinci, so dejali v organizaciji ob objavi prelomnega poročila.
Poročilo z naslovom You Feel Like You Are Subhuman’: Israel’s Genocide Against Palestinians in Gaza (»Počutiš se, kot da si manj kot človek«: Genocid Izraela nad Palestinci v Gazi) dokumentira, kako se je Izrael po smrtonosnem napadu pod vodstvom Hamasa na jug Izraela 7. oktobra lani grozovito in uničevalno znesel nad Palestinci v Gazi: brezsramno, brez predaha in ob popolni nekaznovanosti.
»Amnesty International je v poročilu pokazala, da Izrael izvaja dejanja, ki so prepovedana s Konvencijo o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida, s posebnim namenom uničiti Palestince v Gazi. Ta dejanja vključujejo pobijanje, povzročanje hudih telesnih ali duševnih poškodb ter naklepno izpostavljanje Palestincev v Gazi življenjskim razmeram, ki naj privedejo do njihovega fizičnega uničenja. Izrael mesec za mesecem Palestince v Gazi obravnava kot nižjo vrsto ljudi, nevredno človekovih pravic in dostojanstva, s čimer izkazuje svoj namen, da jih fizično uniči,« je dejala generalna sekretarka Amnesty International Agnès Callamard.
stop genocidu
Zahtevajte, da se izraelski genocid v Gazi konča