Smernice Amnesty o zaščiti pravic spolnih delavk in delavcev

Pretepanje. Posilstva. Nadlegovanje. Prisilna testiranja za HIV. Izkoriščanje. Izsiljevanje. Prisilne izselitve. Izključevanje iz osnovnih zdravstvenih storitev. Diskriminacija.

Za eno od najbolj marginaliziranih, ranljivih in stigmatiziranih skupin ljudi na svetu – spolne delavke in delavce – so v številnih državah sveta takšne kršitve človekovih pravic in zlorabe vsakodnevna realnost ali realno tveganje.

“Če je stranka slaba, moraš to do konca urediti sama. Policijo pokličeš le, če misliš, da boš umrla. Če pokličeš policijo, izgubiš vse.” Besede spolne delavke na Norveškem

Amnesty International je 26. maja 2016 objavlja svoje usmeritve glede zaščite spolnih delavk in delavcev pred kršitvami in zlorabami človekovih pravic (Policy on state obligations to respect, protect and fulfil the human rights of sex workers), obenem pa tudi štiri poročila na podlagi raziskav v Papui Novi Gvineji, Hongkongu, na Norveškem in v Argentini. Kliknite sem za povezavo na povzetek vseh štirih raziskav (v angleščini).

“Spolni delavke in delavci so v povečani nevarnosti za vrste zlorab človekovih pravic, vključno s posilstvom, z nasiljem, izsiljevanjem in diskriminacijo. Prepogosto ne dobijo nič ali pa zelo malo pravne zaščite ali možnosti za popravo krivic,” je dejal Tawanda Mutasah, višji direktor za pravo in politike pri Amnesty International.

“V skladu z našimi usmeritvami morajo vlade narediti več, da bi zaščitile ljudi, ki se ukvarjajo s spolnim delom, pred kršitvami in zlorabami. Naše raziskave vsebujejo njihova pričevanja in vsakodnevne izzive, s katerimi se soočajo.”

Spolni delavke in delavci so v povečani nevarnosti za vrste zlorab človekovih pravic, vključno s posilstvom, z nasiljem, izsiljevanjem in diskriminacijo. Prepogosto ne dobijo nič ali pa zelo malo pravne zaščite ali možnosti za popravo krivic. 

Tawanda Mutasah, višji direktor za pravo in politike pri Amnesty International

Podrobneje o politiki Amnesty

Vprašanja in odgovori o stališču Amnesty International: zakaj takšna odločitev, kaj bi morale narediti vlade, kaj pomeni dekriminalizacija itd. Kliknite.

Zapis Catherine Murphy, svetovalke za usmeritev (policy), ki je opravljala raziskave o spolnem delu: “Dekriminalizacija ni čudežno zdravilo; sama po sebi ne bo odpravila zlorab človekovih pravic, s katerimi se soočajo spolni delavci in delavke. Je pa nujen prvi korak, za katerega verjamemo, da bo skupaj z drugimi ukrepi, opredeljenimi v usmeritvah (policy), vladam omogočil, da naredijo več za zaščito ljudi, ki se ukvarjajo s spolnim delom.” Kliknite za njen celotni zapis.

Več o usmeritvah

Usmeritve AI glede zaščite pravic spolnih delavk in delavcev so izšle iz obširnega svetovnega posvetovanja, preučitve vsebinskih dokazov in mednarodnih standardov človekovih pravic ter lastnih raziskav, kar je potekalo nekaj več kot dve leti.

Formalno sprejetje tega dokumenta in sedanja objava sledi demokratični odločitvi globalnega gibanja Amnesty International avgusta 2015.

Usmeritve vsebujejo več pozivov vladam, vključno s tem, da morajo zagotoviti zaščito pred škodo, izkoriščanjem in prisilo; da morajo zagotoviti sodelovanje spolnih delavk in delavcev pri pripravi zakonov, ki zadevajo njihova življenja in varnost; da naj odpravijo diskriminacijo ter zagotovijo dostop do izobraževalnih in zaposlitvenih priložnosti.

Priporočajo dekriminalizacijo konsenzualnega spolnega dela, vključno s tistimi zakoni, ki prepovedujejo z njim povezane dejavnosti – kot so prepovedi kupovanja storitev, nagovarjanja in splošne organizacije spolnega dela. To temelji na dokazih, da ti zakoni pogosto zmanjšujejo varnost spolnih delavk in delavcev ter omogočajo nekaznovanost storilcev, saj so spolni delavke in delavci pogosto preveč prestrašeni, da bodo kaznovani sami, zato ne prijavijo zločinov. Zakoni, ki urejajo spolno delo, bi se morali osredotočati na zaščito ljudi pred izkoriščanjem in zlorabami, namesto da skušajo prepovedati vse spolno delo in kaznovati spolne delavke in delavce.

Hočemo, da se zakoni osredotočijo na zagotavljanje varnejših življenj spolnim delavkam in delavcem ter na izboljšanje njihovih odnosov s policijo ob hkratni obravnavi zelo resnega vprašanja izkoriščanja. Vlade naj zagotovijo, da nihče ne bo prisiljen v prodajo spolnih storitev in da bo vsakdo lahko prenehal opravljati to obliko dela, če to želi. 

Tawanda Mutasah, Amnesty International

Usmeritve vsebujejo tudi vnovično močno zavezanost stališčem Amnesty International, da so prisilno delo, spolno izkoriščanje otrok in trgovanje z ljudmi grozljive zlorabe človekovih pravic, ki terjajo usklajeno ukrepanje in ki morajo biti, v skladu z mednarodnim pravom, v vsaki državi kriminalizirane.

Raziskave

Obširne raziskave, vključno s štirimi našimi poročili z različnih geografskih območij, kažejo, da so spolni delavke in delavci pogosto podvrženi grozljivim zlorabam človekovih pravic. Deloma je tako zaradi kriminalizacije, ki jih še dodatno ogroža in marginalizira ter jih ovira pri iskanju zaščite pred nasiljem in doseganju pravnih in socialnih storitev.

“Spolni delavke in delavci so nam povedali, kako kriminalizacija omogoča policiji, da jih nadleguje ter ne prioritizira njihovih pritožb in varnosti,” je dejal Tawanda Mutasah.

Namesto da bi se osredotočali na zaščito spolnih delavk in delavcev pred nasiljem in zločini, se policisti v številnih državah osredotočajo na prepovedovanje spolnega dela skozi nadzorovanje, nadlegovanje in racije.

Raziskave Amnesty International kažejo, da imajo spolni delavci in delavke na voljo nič ali pa le malo zaščite pred zlorabami ali odškodnin, tudi v državah, kjer je prodaja spolnih storitev zakonita.

Opredelitev spolnega dela

S pojmom »spolna delavka/ spolni delavec« Amnesty International označuje odrasle (nad 18 let), ki redno ali občasno prejmejo denar ali blago v zameno za konsenzualno spolno storitev.

S pojmom »spolno delo« Amnesty razume izmenjavo spolnih storitev, vključno s spolnimi dejanji, med odraslimi, ki se glede tega strinjajo (konsezualno), v zameno za plačilo, kjer se o pogojih dogovorita prodajalka/prodajalec in stranka.

Amnesty International se zaveda, da se pojmi, ki se nanašajo na spolno delo in spolne delavke in delavce, razlikujejo tako med kontinenti kot med posamezniki ter da se za spolne delavke oz. delavce ne opredeljujejo vsi, ki prodajajo spolne storitve.

Če soglasja ni, med drugim tudi zaradi grožnje ali uporabe sile, prevare, zlorabe moči ali vključevanja otrok, ne gre za spolno delo, ampak za hudo zlorabo človekovih pravic, ki jo je treba obravnavati kot kaznivo dejanje. Pojma »spolno delo« in »spolna delavka/spolni delavec« se ne uporabljata za otroke ali žrtve trgovanja z ljudmi. 

Na preveč mestih po vsem svetu so spolni delavke in delavci brez zakonske zaščite in trpijo grozljive zlorabe človekovih pravic. Za to ne more biti opravičila. Vlade morajo ukrepati za zaščito človekovih pravic vseh ljudi, vključno s spolnimi delavkami in delavci. Dekriminalizacija je le eden od več nujnih korakov, ki jih lahko vlade sprejmejo, da bi zagotovile zaščito pred škodo, izkoriščanjem in prisilo.

Tawanda Mutasah

Za zlorabe ni opravičil

Amnesty International z usmeritvami poziva vlado, naj zagotovi:

  • vsem ljudem dostop do ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic, izobraževanja in zaposlitvenih priložnosti,
  • obravnavanje škodljivih spolnih stereotipov in vseh oblik diskriminacije in strukturne neenakosti, ki lahko vodijo v to, da pripadniki marginaliziranih skupin
  • nesorazmerno pogosteje prodajajo spolne storitve;
  • preusmeritev fokusa zakonov, ki obravnavajo spolno delo, od prizadevanj, da se kriminalizira večino ali vse vidike spolnega dela, v smeri zakonov, ki zagotavljajo zaščito pred prisilo, vključno pred trgovanjem z ljudmi, izkoriščevalskimi dejanji in zlorabami, ter preprečujejo vključevanje otrok v prodajo spolnih storitev;
  • odpravo kazenske in druge vrste omejevalnih ureditev konsenzualnega spolnega dela med odraslimi, ki krepijo marginalizacijo, stigmatiziranje in diskriminacijo ter lahko spolnim delavkam in delavcem odrekajo dostop do pravne zaščite v skladu z zakonom;
  • sodelovanje spolnih delavk in delavcev pri pripravi zakonov in politik, ki neposredno zadevajo njihova življenja in varnost;
  • učinkovite možnosti, ki ljudem omogočajo, da lahko prenehajo opravljati spolno delo, če in ko se za to odločijo;
  • enak dostop do pravnih sredstev, zdravstvene oskrbe in drugih javnih storitev in
  • enako zaščito pred zakonom.

Papua Nova Gvineja

Na Papui Novi Gvineji je nezakonito, preživljati se s prihodki od spolnega dela in organizirati prodajo spolnih storitev. Kriminalizirana je tudi homoseksualnost in to je osnovna podlaga za pregon spolnih delavcev moškega spola. Kliknite za celotno poročilo (v angleščini).

Amnesty International je z raziskavo ugotovila, da zakoni policiji omogočajo, da grozijo spolnim delavkam in delavcem, jih izkoriščajo ter arbitrarno pridržijo.

Spolni delavci in delavke v tej državi trpijo visoko raven stigmatiziranja, diskriminacije in nasilja, vključno s posilstvi in z umori. Raziskava, ki so jo opravili akademski raziskovalci leta 2010, je pokazala, da so v obdobju šestih mesecev v glavnem mestu države Port Moresby stranke ali policija posilili polovico spolnih delavk oz. delavcev.

Amnesty International je slišala grozljiva pričevanja tistih, ki so bili žrtve posilstev in spolne zlorabe s strani policije, strank in drugih, a jih je bilo preveč strah, da bi prijavili ta kazniva dejanja, saj tudi sami veljajo za »nezakonite«.

Policija je začela pretepati mojega prijatelja [klienta] in mene … Šest policistov je imelo spolni odnos z mano, eden za drugim. Oboroženi so bili s pištolami, tako da sem to morala narediti. Nimam nikakršne podpore, da bi šla na sodišče in jih prijavila. Bilo je tako boleče zame, ampak potem sem to pustila za sabo. Če prijavim posilstvo, mi ne morejo pomagati, saj je spolno delo v Papui Novi Gvineji nezakonito.

Mona, brezdomna spolna delavka

Policija v Papui Novi Gvineji uporablja kondome kot dokaze proti spolnim delavkam in delavcem, ki se jih pogosto stigmatizira ter obtožuje, da »širijo« bolezni. Zaradi tega številni nimajo poguma, da bi pridobili informacije o spolnem in reproduktivnem zdravju ter storitvah, vključno s tistimi glede HIV in aidsa.

Če nas policija ulovi ali pridrži in pri nas najdejo kondome, nas pretepejo in rečejo, da promoviramo seks ali da smo tisti, ki širijo to bolezen – HIV. Policija zahteva denar, grozijo nam ali rečejo »dajte nam ta znesek«. Damo jim, saj smo prestrašeni, da nas bodo sicer morda pretepli.

Mary, spolna delavka

Hongkong

V Hongkongu prodaja spolnih storitev ni nezakonita, če ena oseba deluje v zasebnem stanovanju. Delo v izoliranih prostorih pa spolne delavke in delavce postavlja v ranljive situacije, kjer so v nevarnosti, da jih oropajo, fizično napadejo in posilijo. Kliknite za celotno poročilo (v angleščini).

Nikoli nisem prijavila nobenega zločina, kot je npr. posilstvo, saj se bojim, da me bodo ovadili zaradi nagovarjanja.

Spolna delavka, Queen

Ne le, da v Hongkongu spolni delavke in delavci dobijo le malo zaščite policije, ampak se policija včasih celo namerno usmerja nanje.

Raziskava AI je pokazala, da policisti pogosto zlorabljajo svoja pooblastila za kaznovanje spolnih delavk, tako da jim pripravijo past, jih izsiljujejo in nad njimi izvajajo prisilo. Da bi pridobili dokaze, lahko med svojim delom policisti pod krinko prejmejo določene spolne storitve od spolnih delavk. Amnesty International je zabeležila tudi primere, ko je policija ali posamezniki, ki so trdili, da so s policije, dejali spolnim delavkam, da se lahko izognejo pravnim sankcijam, če jim dajo denar ali »zastonj« seks.

Transspolni spolni delavci so pogosto podvrženi posebnim zlorabam policije, vključno z vsiljivimi in ponižujočimi preiskavami celotnega telesa, ki ga izvajajo policisti na transspolnih ženskah.

“Veliko je otipavanja in posmehovanja,” je dejal nek odvetnik, ki zastopa transspolne spolne delavce v Hongkongu.

Po aretaciji lahko transspolne spolne delavke pošljejo v centre za pridržanje za moške ter v posebne enote za pripornike z duševnimi boleznimi.

Norveška

Na Norveškem je nakup spolnih storitev nezakonit, njihova neposredna prodaja pa ne. Ostale aktivnosti, povezane s spolnim delom, so kriminalizirane, vključno s »promocijo prostitucije« in z oddajanjem prostorov, ki se uporabljajo za prodajo spolnih storitev. Kliknite za celotno poročilo (v angleščini). 

Spolni delavke in delavci imajo, kljub visoki ravni posilstev in nasilja s strani strank in organiziranih tolp, visok prag za prijavljanje nasilja policiji.

Šla sem v hišo nekega moškega. Dvakrat me je udaril v čeljust. Nisem povedala policiji. Nočem, da je to v moji kartoteki.

Spolna delavka v pogovoru z Amnesty

Amnesty International je slišala za primere, ko so nekatere spolne delavke na Norveškem prijavile nasilje policiji, pa so bile zaradi tega izseljene s svojih domov ali deportirane.

Zaradi norveških zakonov so spolni delavke in delavci v nevarnosti prisilnih izselitev, saj lahko njihove najemodajalce preganjajo, ker jim oddajo stanovanja, če tam prodajajo spolne storitve.

Kot so pojasnili v norveški organizaciji za pravice spolnih delavk in delavcev: “Če jih najemodajalci oz. najemodajalke ne izselijo, policija proti njim sproži kazenski postopek … Policija spodbuja najemodajalce, da vzamejo zakon v svoje roke in ga sami izvršujejo.”

Ljudje, ki opravljajo spolno delo, ne morejo delati skupaj, da bi si tako zagotavljali varnost, ali za podporo najeti tretje osebe, kot npr. varnostnika, ker bi se to najverjetneje po zakonu opredelilo za »promoviranje prostitucije«.  

Buenos Aires, Argentina

Formalno prodaja spolnih storitev v Buenos Airesu ni nezakonita, v praksi pa so spolne delavke in delavci kriminalizirani na podlagi vrste zakonov, ki kaznujejo povezane aktivnosti in ki ne ločujejo med konsenzualnim spolnim delom in trgovanjem z ljudmi. Kliknite za celotno poročilo (v angleščini).

Amnesty International je z raziskavo ugotovila, da imajo spolni delavke in delavci visok prag prijavljanja nasilja policiji.  

“On [stranka] mi je plačal in bila sem na tem, da izstopim iz avta, ko me je zgrabil za vrat in me porezal z nožem. Dala sem mu ves denar, ki sem ga imela, in prenosni telefon, potem pa me je izpustil,” je Laura, spolna delavka, ki dela na ulici, povedala Amnesty International.

Povedala je, da tega nasilja niti tatvine ni prijavila policiji, saj bi bilo po njenem to izguba časa: “Ne bi me poslušali, saj sem ulična delavka.”

Policija pogosto samovoljno ustavlja spolne delavke in delavce na ulicah in nekaterim izreka ponavljajoče se globe in pogojne kazni. V Buenos Airesu policija in tožilci ne smejo upoštevati izgleda posameznika oz. posameznice ter obleke ali obnašanja, ko izvršujejo zakon, ki kriminalizira komunikacije o spolnem delu v javnosti. Kljub temu do takšnega profiliranja prihaja pogosto – pri čemer se policija pri svojih operacijah posebej usmerja na transspolne spolne delavke.

Spolni delavke in delavci, ki delujejo v zasebnem stanovanju, so pogosto podvrženi nasilnim in dolgotrajnim inšpekcijam in racijam policije v Buenos Airesu, pa tudi izsiljevanju.

Spolni delavke_ci v Buenos Airesu poročajo tudi o ovirah pri dostopu do zdravstvenih storitev, vključno z veliko stigmo in diskriminacijo.

Nismo imeli pravega dostopa do storitev zdravstvenega varstva, kadarkoli smo šli v bolnišnice, so se nam smejali ali pa so nas pregledali povsem zadnje.

Transspolna spolna delavka v pogovoru za Amnesty International

Amnesty International je ugotovila, da so se zaradi tega nekateri spolni delavke in delavci povsem izognili kakršnim koli storitvam.

Pričevanja spolnih delavk

Apple je 38-letna spolna delavka, ki dela na ulici na Jamajki. Spolna delavka je skoraj 12 let. Pred šestimi tedni so jo prvič aretirali ter prisilili k podpisu priznanja. Amnesty je povedala, da so bile izjave, v njenem imenu prebrane na sodišču, »same laži«. Opisala je, kako njo in ostale spolne delavke redno nadleguje in zlorablja nek policist, ki zahteva zastonj seks v zameno, da jih ne aretira. Preberite več v angleščini.

Ves čas me je strah.

Apple

Bad Black, 25-letna trans ženska, HIV pozitivna, iz Ugande, je spolna delavka na ulici v prestolnici Kampala. Aretirali so jo že več kot 20-krat, tako policisti kot sojetniki v ječi so ji prizadejali grozljive spolne zlorabe in nasilje. Pravi, da ne more prenehati opravljati spolnega dela, saj nima nobenega drugega načina za preživljanje. Preberite več v angleščini.

Nismo kriminalke: Ljudje smo.

Bad Black

 Bharati Dey, stara 52 let, iz indijske Kolkate, je nekdanja spolna delavka, zdaj pa vodi odbor Durbar Mahila Samanwaya Committee (Durbar). Ta zadruga združuje 75.000 spolnih delavk in delavcev iz celotne regije Zahodni Bengal. Ustanovljena je bila leta 1995, upravljajo jo spolni delavke in delavci ter njihovih otroci. Durbar, kar v bengalščini pomeni »neustavljiv«, si prizadeva za krepitev pravic spolnih delavk in delavcev skozi akcije solidarnosti ter zmanjševanja stigme in diskriminacije, s katerima se soočajo. Rita Roy je 38-letna spolna delavka v coni rdečih luči v Kolkati (Sonagachi). Je članica Durbarja ter sodelavka na USHA (kar pomeni v bengalščini »meč«), kooperative, ki ponuja sheme mikrofinanciranja in varčevanja za spolne delavke in delavce. Delovati je začela leta 1995 z le 13 člani/cami, zdaj jih ima več kot 23.000. Preberite več v angleščini.

Situacija v Sloveniji

Od leta 2003 prostitucija dekriminalizirana za stranke in tiste, ki nudijo spolne storitve. Prej označena kot prekršek po Zakonu o prekrških zoper javni red in mir. V novem ZJRM-1 (od julija 2006) tega prekrška ni več, globa pa je zagrožena za vsiljiv način ponujanja spolnih uslug na javnem kraju, koga moti, povzroči vznemirjenje ali zgražanje ljudi (7. člen zakona, nedostojno vedenje).      

V kazenskem zakoniku je prostitucija omenjena pri kaznivem dejanju Trgovina z ljudmi (113. člen) in pri kaznivem dejanju Zloraba prostitucije (175. člen). Pri obeh kaznivih dejanjih je kaznivo ravnanje, če nekdo izkorišča prostitucijo, ne glede na morebitno privolitev te osebe.  Dodatno je obremenilo, če je storjeno proti mladoletniku ali v okviru hudodelske združbe.