Več kot 1000 posameznikov in njihovih družin je januarja 2026 ostalo brez denarne socialne pomoči zaradi novih pooblastil Finančne uprave RS, ki jih je pridobila z Zakonom o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti. Amnesty International poziva slovenske oblasti, naj nemudoma prenehajo z izvajanjem določb zakona, ki ne spoštuje obveznosti Slovenije v skladu z mednarodnim pravom človekovih pravic.
V februarju je po podatkih FURS in Centrov za socialno delo, ki so nam odgovorili, FURS izdal približno dvakrat več sklepov o rubežu denarnih socialnih pomoči kot januarja. Za nekatere posameznike bo marec morda predstavljal tretji mesec, ko ne bodo dobili niti evra za preživetje.
Vladne prilagoditve ukrepa, ki naj bi jih z marcem uresničilo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, zgolj potrjujejo ihtavost in nezakonitost ukrepov v prvih mesecih izvajanja.
V Amnesty International smo ob tem prepričani, da zgolj popravki in prilagoditve ne zadoščajo, saj je sam poseg v do sedaj zagotovljen in zavarovan socialni prejemek tisti, ki je protipraven.
Kaj je problem?
Rubež denarne socialne pomoči je omogočil »varnostni zakon«, sprejet novembra 2025, ki določa, da lahko Furs za poplačilo prekrškovnih kazni poseže v denarno socialno pomoč oseb, ki imajo tri neplačane kazni v zadnjih dveh letih.
Ta in drugi ukrepi, ki jih je uvedel zakon, nesorazmerno prizadevajo romsko skupnost, ki doživlja sistemsko diskriminacijo v vseh sferah življenja, vključno pri zaposlovanju, iskanju bivališča in izobraževanju. Z rubeži pa se je preživetveni minimum odvzelo tudi staršem samohranilcem, starejšim parom, brezdomnim osebam in drugim v stiski.
Denarna socialna pomoč je bila do sedaj izvzeta iz rubežov, saj predstavlja minimum socialne države in ustavne pravice do socialne varnosti.
Kaj lahko narediš ti?
Piši predsedniku slovenske vlade, dr. Robertu Golobu, naj se nemudoma ustavijo rubeži denarne socialne pomoči.
Pošlji svoje sporočilo predsedniku slovenske vlade, dr. Robertu Golobu, na e-naslov [email protected] in v kopijo sporočila dodaj še Amnesty Slovenije ([email protected]). Napiši svoje pismo ali uporabi osnutek sporočila, ki smo ga pripravili zate. Pomembno! Ker vladni strežniki blokirajo sporočila z enako zadevo, v zadevo napiši svoje ime ali drug naključen stavek (ne »Ustavite rubeže«).
UKREPAJ ČIMPREJ!
Zakon o nujnih ukrepih: širi pooblastila države in povečuje neenakost
Zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti je bil sprejet po dogodku s smrtnim izidom, v katerega je bil vpleten Rom, spremljala pa ga je populistična javna kampanja, ki je celotno romsko skupnost predstavljala kot varnostno grožnjo, kar je ustvarilo tudi politično vzdušje za hiter sprejem zakona.
Širitev pooblastil brez varovalk: poseg v socialno varnost in zasebnost
Zakon umika bistvena varovala in pomembno širi pooblastila finančne uprave, policije in pravosodja. S tem posega v pravice do socialne varnosti in zasebnosti. V nasprotju z obstoječimi pooblastili, ki zavarujejo del prihodka osebe, v katerega se ne more poseči, nova pooblastila ne vključujejo nobenih omejitev koliko socialne pomoči se lahko odvzame. Hiter začetek uresničevanja novih zakonskih pooblastil januarja 2026 tudi ni upošteval možnosti, da bi se lahko zaščitilo najbolj ranljive, vključno z obveščanjem centrov za socialno delo, ki bi lahko dodelila socialno pomoč v naravi, da bi preprečila popolno obubožanje.
Mednarodno pravo in zaščita socialne varnosti ranljivih skupin
Mednarodno pravo, vključno z 9. členom Mednarodnega pakta ZN o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, ki zavezuje Slovenijo, določa, da ima vsaka oseba pravico do zadostne stopnje socialne varnosti, ki zagotavlja dostojno raven življenja njej in njeni družini. Odbor ZN za ekonomske, socialne in kulturne pravice je prav tako potrdil, da je socialna varnost bistvena za uresničevanje številnih drugih pravic, vključno s pravico do hrane, prebivališča, zdravja in življenja. Amnesty International že dolgo časa dokumentira zgodovinsko marginalizacijo romskih skupnosti v Sloveniji, vključno z neprimernimi bivanjskimi pogoji, mankom dostopa do osnovnih storitev in s sistemskimi ovirami v izobraževanju. Uveljavitev in izvajanje zakona še povečuje neenakosti in predstavlja za prizadete družine in osebe takojšnjo nevarnost hude prikrajšanosti.