Meddržavno sodišče je sprejelo prvo odločitev o odgovornosti držav za podnebne spremembe in okoljsko krizo. Amnesty International pri tem izraža izjemno hvaležnost in občudovanje skupini 27 študentk in študentov s pacifiških otokov, ki so leta 2019 začeli z domišljeno, navdihujočo in inovativno svetovno kampanjo, ki je zahtevala in dosegla prelomno odločitev Meddržavnega sodišča. Mandi Mudarikwa, vodja strateških tožb pri Amnesty International je v odzivu dejala: »Današnja odločitev sodišča je prelomen trenutek za podnebno pravičnost in odgovornost. Meddržavno sodišče je jasno, da ni mogoče zagotoviti polnega uresničevanja človekovih pravic, če se ne zaščitijo podnebni sistem in okolje. Najvišje sodišče na svetu je poudarilo, da imajo države dolžnost nemudoma ukrepati, omejiti in nadzirati delovanje zasebnih akterjev ter sodelovati, da se zaščiti sedanje in prihodnje generacije ter ekosisteme pred vse hujšimi vplivi in posledicami človeško povzročene podnebne krize. Pionirska odločitev bo okrepila zatrjevanja stotin tožb, ki potekajo in ki jih bodo ljudje širom sveta še vložili, da bi dosegli pravičnost po škodi, ki so jim jo povzročili največji onesnaževalci, potem ko so jim odvzeli možnost preživetja.«
Današnja odločitev sodišča je prelomen trenutek za podnebno pravičnost in odgovornost. Meddržavno sodišče je jasno, da ni mogoče zagotoviti polnega uresničevanja človekovih pravic, če se ne zaščitijo podnebni sistem in okolje.
Mandi Mudarikwa, vodja strateških tožb pri Amnesty International
Candy Ofime, raziskovalka in pravna svetovalka ekipe za podnebno pravičnost pri Amnesty International je dodala: »V luči načela, da morajo onesnaževalci plačati, je Meddržavno sodišče poudarilo, da v kolikor države ne ukrepajo, da bi zaščitile podnebje – če denimo še naprej črpajo in uporabljajo fosilna goriva, kupujejo od fosilnih podjetij ali jih subvencionirajo – lahko to predstavlja mednarodno protipravno ravnanje. Navkljub zatrjevanju velikih onesnaževalcev o nasprotnem je Meddržavno sodišče prepoznalo, da je, upoštevajoč trenutne in zgodovinsko skupne emisije, znanstveno mogoče ugotoviti, koliko je vsaka država prispevala k podnebnim spremembam. Države, še posebej zgodovinsko gledano največje onesnaževalke, morajo prevzeti odgovornost in popraviti podnebno škodo, ki so jo povzročile ter zagotoviti, da se to ne bo ponovilo.«
Tako kot je odločilo Medameriško sodišče za človekove pravice je tudi Meddržavno sodišče potrdilo, da lahko podnebne spremembe vodijo do prisilnih razselitev, ko ljudje iščejo zatočišče tudi preko državnih mej, in da v takih okoliščinah veljajo zaščite in načelo non-refoulement.
Meddržavno sodišče je tudi potrdilo, da podnebne spremembe predstavljajo »eksistencialni problem planetarnih razsežnosti, ki ogroža vse oblike življenja in zdravje našega planeta«. Poudarilo je, da celovita rešitev za to krizo, ki smo jo sami povzročili in ki postavlja pod vprašaj preživetje, zahteva ne zgolj doprinos vseh z vseh področij znanj, ampak tudi človeško voljo, na ravni posameznikov in posameznic, skupnosti in družb ter politike, da bomo spremenili naše sedanje načine življenja in zagotovili prihodnost generacijam, ki šele prihajajo.
Meddržavno sodišče je tako tudi vsem gibanjem za podnebno pravičnost po vsem svetu sporočilo, da »upa, da bo njegova odločitev vplivala na in vodila družbeno in politično delovanje, da naslovimo odvijajoče se podnebne spremembe«.
Amnesty International Slovenije si bo prav tako še naprej prizadevala, da se pravico do čistega in zdravega okolja zagotavlja in uresničuje za vse. Pozdravljamo prizadevanja slovenske vlade, da se to pravico vključi v mednarodne zavezujoče dokumente na svetovni in regionalni ravni, pri čemer pa opozarjamo, da se glavne spremembe za dosego pravičnosti morajo začeti dogajati tudi doma – nenazadnje s sprejemom primernih, od strokovne javnosti podprtih in ambicioznih zakonodajnih okvirov za podnebno pravičnost in s sprejemom ukrepov, ki bodo zmanjšali, popravili in preprečili nadaljnjo okoljsko škodo.