Z izvajanjem krutih in brutalnih zločinov, vključno z množičnimi samovoljnimi poboji, jemanjem talcev in neselektivnimi raketnimi napadi na Izrael so Hamas in druge palestinske oborožene skupine očitno kršile mednarodno pravo in pokazale srhljivo nespoštovanje človeških življenj, je dejala Amnesty International. Glede na to, da se še vedno pojavljajo dokazi o grozotah, ki so se odvijale v južnem Izraelu, bo Amnesty International nadaljevala svoje preiskave, da bi ugotovila celoten obseg zločinov po mednarodnem pravu.
Od začetka napadov 7. oktobra zgodaj zjutraj je bilo v Izraelu ubitih več kot 1200 ljudi – večinoma civilno prebivalstvo, vključno z otroki, 2400 pa jih je bilo ranjenih. V Gazi je bilo v povračilnih ukrepih izraelske vojske ubitih najmanj 1200 ljudi, vključno z otroki. Nedavno okrepljena blokada, ki je popolnoma prekinila oskrbo z vodo, elektriko, hrano in gorivom, slabša že tako katastrofalno humanitarno krizo v Gazi. Izraelska blokada pomeni kolektivno kaznovanje, ki je vojni zločin.
»Pokol civilistov je vojni zločin in za te obsojanja vredne napade ne more biti opravičila. Preverili smo srhljive videoposnetke, ki prikazujejo oborožene moške, ki streljajo na civiliste in ljudi jemljejo za talce. Eden od šokantnih videoposnetkov prikazuje oborožene moške, ki paradirajo z žensko skozi središče Gaze, kot kak prizor iz nočne more. Vse ugrabljene civiliste, vključno z otroki, je treba takoj izpustiti. Te zločine je treba preiskati kot del tekoče preiskave Mednarodnega kazenskega sodišča o zločinih, ki so jih zagrešile vse strani v trenutnem konfliktu,« je dejala Agnès Callamard, generalna sekretarka Amnesty International.
»Dobro dokumentirani izraelski vojni zločini ne morejo biti opravičilo za grozljiva dejanja palestinskih oboroženih skupin, prav tako teh skupin ne odvezujejo izpolnjevanja njihovih obveznosti po mednarodnem pravu glede spoštovanja temeljnih načel človečnosti in zaščite civilistov.«
Aktualna preiskava se osredotoča na nekatere vojne zločine in kršitve človekovih pravic, ki so jih od 7. oktobra zagrešile Hamas in druge palestinske oborožene skupine. To je prva kratka informacija te raziskave Amnesty International o naraščajočem nasilju in kršitvah človekovih pravic, ki se dogajajo v Gazi in Izraelu. V Gazi je bilo ubitih najmanj 1200 Palestincev_k, več kot 5600 pa jih je bilo ranjenih.
»Ko izraelske sile izvajajo povračilne napade na Gazo, v Amnesty International vztrajamo, da s prelivanjem krvi civilnega prebivalstva in kolektivnim kaznovanjem ne bo mogoče doseči ne varnosti in ne pravičnosti,« je dodala Agnès Callamard.
Napadi na Izrael so se začeli z uporabo neselektivnih raket iz Gaze, čemur je sledil vdor Hamasa in drugih palestinskih oboroženih skupin v Izrael. Na tisoče raket je padlo na več območij v osrednjem in južnem Izraelu in vse do Tel Aviva. V teh nezakonitih napadih so bili ubiti tako Izraelci_ke kot Palestinci_ke. Rakete so zadele tudi nepriznane palestinske vasi v regiji Negev/Naqab, pri čemer so ubile najmanj šest civilistov, od tega pet otrok. Tam te zapostavljene skupnosti živijo v negotovih razmerah brez dostopa do zavetišč.
Poleg grozljivih pobojev civilistov, ki so se zgodili na več lokacijah v južnem Izraelu, je bilo po izraelskih uradnih navedbah v Gazo odpeljanih najmanj 150 talcev, vključno z nekaterimi otroki in tujimi državljani_kami.
Ugrabitve civilistov so prepovedane z mednarodnim pravom, jemanje talcev pa je vojni zločin. Vse civiliste, ki so talci, je treba takoj, brezpogojno in nepoškodovane izpustiti. Z vsemi ujetniki je treba ravnati humano, v skladu z mednarodnim pravom in jim zagotoviti zdravljenje.
Videoposnetki, ki jih je preverila Amnesty International, prikazujejo borce Hamasa, ki 7. oktobra ugrabljajo in namerno ubijajo civiliste v in okoli izraelskih stanovanjskih skupnosti blizu območja Gaze.
V primeru videoposnetkov iz kibuca Be’eri, ki jih je analizirala Amnesty, te prikazujejo dva moška v vojaški opremi, ki od blizu streljata na avto, ubijeta voznika in dva potnika. V enem izmed posnetkov je nato prizor, kako dva oborožena moška v avtu odpeljeta tri trupla.
Posnetek pozneje tistega dne prikazuje šest moških v vojaški opremi, ki odpeljejo štiri civiliste z rokami, zvezanimi na hrbtu. Trupla teh civilistov se nato pojavijo v drugem videu z iste lokacije. Amnesty je preverila videoposnetke s podobnimi šokantnimi prizori, posnete v kibucu Kfar Aza, v kibucu Re’im in ob Cesti 232, kjer so oboroženi moški streljali iz neposredne bližine na avtomobile in na civilista, ki se je skrival v zaklonišču.
Foto: Vojaki odstranjujejo trupla civilistov, ki so bili ubiti v napadu oboroženih skupin Hamas na kibuc blizu meje z Gazo, 10. oktobra 2023 v Kfar Azi v Izraelu. © Getty Images
Napad na glasbenem festivalu Nova Music
Incident, ki je tistega dne terjal še posebej veliko civilnih življenj, je bil napad na glasbeni festival Nova Music, ki je potekal blizu meje z Gazo. Ubitih je bilo najmanj 260 ljudi. Napad na festival se je začel okoli 7. ali 7.30 zjutraj z raketnim ognjem iz Gaze, ki so mu sledili borci oboroženih skupin. Crisis Evidence Lab je uspel preveriti lokacijo in čas 18 videoposnetkov, ki so jih večinoma posneli preživeli. Zdi se, da so vsaj enega od videoposnetkov posneli člani vpletenih oboroženih skupin.
Sedem preverjenih videoposnetkov prikazuje oborožene moške, ki streljajo na civiliste, medtem ko se v ozadju slišijo neprekinjeni zvoki strelov. Pet videoposnetkov prikazuje ljudi, ki poskušajo pobegniti, tudi po bližnjem polju ali se poskušajo skriti v grmovju. Na enem videu oborožen moški strelja neposredno na civilista, ki leži na tleh. V drugem videu oboroženi moški streljajo neposredno na avtomobile, ki poskušajo pobegniti s festivalskega prizorišča. Pet videoposnetkov prikazuje ljudi, ki jih vzamejo za talce.
Amnesty International se je pogovarjala z 22-letnim preživelim. Takoj, ko so se začeli napadi, je zbežal v gozd, kjer je z rokami izkopal luknjo in se zakopal med drevesa, pri čemer je uporabil vse, kar je imel pri roki, da si je pokril telo. Tam je ostal šest ur in ves ta čas slišal nenehno streljanje. V nekem trenutku je dovolj dvignil glavo, da je videl borce, ki so ljudi na begu streljali v hrbet.
»Potem sem ugotovil, da so začeli polivati gorivo, da bi požgali območje. Slišal in vohal sem ogenj. V tistem trenutku sem spoznal, da nimam druge izbire – ali grem in me ustrelijo ali pa me zažgejo v tem skrivališču. Ponoči ne morem spati in ne morem biti sam. Vsakič, ko poskušam zapreti oči, se spominjam groznih prizorov – trupla povsod, ljudje, ujeti v gorečih avtomobilih, vonj po krvi,« je povedal.
Yaacov Argamani, njegovo hčer Noo so vzeli za talko, je dejal, da ga je začelo skrbeti v soboto zjutraj, ko je slišal sirene in ni mogel priti do nje. Rekel je: »Čutil sem, da je nekaj narobe. Imel sem slab občutek. Ne znam razložiti, jaz sem oče in veste, ko starši čutijo nekaj slabega, tega ne znamo razložiti. Zato sem poskušal stopiti v stik z njo, a je nisem mogel dobiti.«
Yaacov je stopil v stik z bolnišnicami, ki so iskale njegovo hčer, vendar niso imele podatkov o njej. Kasneje ga je poklical nekdo, ki je rekel, da je videl videoposnetek, kako so Noo na motorju odpeljali na območje Gaze. Za Amnesty International je povedal: »Nisem mogel verjeti. Verjel sem šele, ko sem pozneje videl več videoposnetkov, na katerih sem jo videl na motorju, njenega fanta pa v drugem vozilu poleg nje, kako ju peljejo na območje Gaze. Ne morem nehati misliti nanjo.«
Uri David, oče Tair in Hodaye David, ki sta obe pogrešani, je na novinarski konferenci 9. oktobra dejal:
»Minilo je 48 ur in veliko družin ne ve ničesar. Karkoli. Včeraj zjutraj sem bil v stiku s hčerkama po telefonu. Ležali so na tleh … ko sem naenkrat zaslišal v ozadju strele kot na strelišču in krike v arabščini. To sem slišal in jim rekel, naj se spustita na tla, se uležeta, obrneta navzdol ali druga proti drugi in se primeta za roke. Niti naj ne dihata. Zadržita naj dih. Ni bilo enostavno. Z njima sem govoril po telefonu približno 30 minut. Dokler nisem zaslišal štirih vdihov, težkega sopihanja, potem pa – se nista oglasili. Želim si, da ves svet to vidi. Svoje otroke moramo dobiti nazaj, čim prej.«
.
Pozivi k ukrepanju za konec ponavljajočih se grozodejstev
Amnesty International poziva mednarodno skupnost, naj sprejme vse potrebne ukrepe za zagotovitev celovite zaščite človekovih pravic Palestincev_k in Izraelcev_k ter za zagotovitev pravičnosti in odškodnine za žrtve.
Amnesty International tudi poziva izraelske oblasti in palestinske oborožene skupine, naj dosledno spoštujejo mednarodno humanitarno pravo: predvsem z zagotavljanjem človečnosti v trenutni sovražnosti. Sprejmejo naj potrebne previdnostne ukrepe za zmanjšanje civilnih žrtev in škode civilnih objektom ter se vzdržijo nezakonitih napadov in uvajanja kolektivnega kaznovanja civilistov.
Amnesty International poziva vse palestinske oborožene skupine v Gazi, naj brezpogojno in takoj izpustijo vse civilne talce.
AI ponovno poziva Izrael, naj prekine svojo 16-letno nezakonito blokado Gaze, kar naj se takoj prične z odpravo povečanih omejitev, ki so bile uvedene v zadnjem tednu. Izrael mora končati nezakonite napade, v katerih ubijajo ali ranijo civiliste ter uničujejo civilne domove in infrastrukturo.
Amnesty International nadalje poziva izraelsko vlado, naj se vzdrži spodbujanja nasilja in napetosti na zasedenem Zahodnem bregu, vključno z vzhodnim Jeruzalemom, in zagotovi varnost vseh civilistov, ki živijo pod njenim nadzorom.
Leta 2021 je Mednarodno kazensko sodišče začelo preiskavo razmer v državi Palestini. Ta vključuje zločine po mednarodnem pravu, ki so jih zagrešile vse strani v sedanjih spopadih, kot je pravkar potrdilo, pa tudi zločin proti človečnosti apartheida proti Palestincem. Amnesty International poziva tožilca Mednarodnega kazenskega sodišča, naj pospeši napredek v takšni preiskavi in vključi nedavne zločine, ki so jih zagrešile vse strani.
Na zadnje napade v Izraelu je treba gledati v širšem kontekstu razmer v Izraelu in na Zasedenih palestinskih ozemljih. Toda Amnesty International odločneje poudarja, da nič ne more opravičiti vojnih zločinov.
Krivice in kršitve, ki so med glavnimi vzroki tega nasilja, je treba nujno obravnavati. Civilisti bodo še naprej plačevali visoko ceno, dokler Izrael ne bo razgradil svojega sistema apartheida proti palestinskemu prebivalstvu, vključno s prekinitvijo nezakonite blokade Gaze.
Pravni okvir
Mednarodno humanitarno pravo se uporablja v situacijah oboroženih spopadov in vsem stranem v spopadu nalaga obveznosti, da zaščitijo civiliste in zmanjšajo človeško trpljenje v vojni. Spopade med izraelskimi silami ter Hamasom in drugimi palestinskimi oboroženimi skupinami urejajo veljavna pravila o vodenju sovražnosti, vključno z občim mednarodnim humanitarnim pravom. Poročilo Amnesty še posebej poudarja prepoved neposrednih napadov na civiliste, umorov, jemanja talcev in neselektivnih napadov.
Glavno načelo mednarodnega humanitarnega prava je, da strani v spopadu nikoli ne smejo neposredno napadati civilistov, sprejeti pa morajo vse možne ukrepe, da preprečijo škodo civilistom in civilni infrastrukturi.
Prepovedani so tudi nediskriminatorni napadi, vključno z napadi, pri katerih se uporabljajo bojna sredstva, ki jih ni mogoče usmeriti v poseben vojaški cilj, kot so rakete, ki jih palestinske oborožene skupine izstreljujejo iz Gaze. Prav tako je prepovedano jemanje talcev – to je ugrabitev ali pridržanje osebe z grožnjo, da bodo talca_ko ubili, poškodovali ali še naprej pridrževali, da bi prisilili tretjo osebo, da stori ali se vzdrži kakšnega dejanja kot pogoj za izpustitev ali varnost ugrabljene osebe. Kršitve zgoraj navedenih pravil so vojni zločini, za katere je predvidena individualna kazenska odgovornost, ki se nanaša na tiste, ki so načrtovali, odobrili in odredili takšno nezakonito ravnanje.
Ozadje
Od leta 2007 je Izrael uvedel zračno, kopensko in pomorsko blokado Gaze, s čimer kolektivno kaznuje celotno prebivalstvo. Trenutni spopadi so šesta večja vojaška operacija Izraela in oboroženih skupin s sedežem v Gazi od takrat.
Junija je Amnesty International objavila svojo preiskavo ofenzive maja 2023 na območju Gaze, v kateri je ugotovila, da je Izrael nezakonito uničeval palestinske domove, pogosto ne da bi za to obstajala kaka vojaška potreba, kar predstavlja obliko kolektivnega kaznovanja civilnega prebivalstva.
Amnesty International je februarja 2022 v poročilu dokumentirala, kako so izraelske sile v Gazi (pa tudi na Zahodnem bregu in v Izraelu) zagrešile dejanja, ki jih prepovedujeta Rimski statut in Konvencija o apartheidu. Te predstavljajo del obsežnega in sistematičnega napada na civilno prebivalstvo s ciljem ohranjanja sistema zatiranja in nadvlade nad Palestinci, kar pomeni vojno hudodelstvo apartheida.
Amnesty International je nepristranska organizacija za človekove pravice, ki si prizadeva zagotoviti, da vse strani v oboroženem spopadih spoštujejo mednarodno humanitarno pravo in mednarodno pravo človekovih pravic. V skladu s tem bo Amnesty International v prihodnjih brifingih preiskovala tudi vojaške akcije Izraela na območju Gaze, da bi ugotovila, ali so v skladu s pravili mednarodnega humanitarnega prava. Amnesty International bo še naprej spremljala tudi dejavnosti Hamasa in palestinskih oboroženih skupin.
Related Content
