Krut sistem nadvlade in zločin proti človeštvu
Nova raziskava Amnesty International kaže, da Izrael izvaja sistem represije in prevlade nad Palestinci na vseh območjih, ki jih nadzira – v Izraelu, na Zasedenih palestinskih območjih in nad palestinskimi begunci – da bi s tem dosegel koristi judovskim Izraelcem. To predstavlja apartheid, ki je po mednarodnem pravu prepovedan.
Palestinci_ke so zaradi zakonov, politik in praks, ki so namenjeni vzdrževanju krutega sistema nadzora nad njimi, geografsko in politično razdrobljeni, pogosto osiromašeni in živijo v stalnem strahu in negotovosti.
Preberite več v nadaljevanju, predtem pa nekaj povezav:
* Kliknite za sporočilo za javnost (v slovenščini) ob objavi poročila z naslovom Izraelski apartheid proti Palestincem: krut sistem prevlade in zločini proti človeštvu dokumentira, kako so množični zasegi palestinske zemlje in lastnine, nezakoniti poboji, prisilne selitve, drastične omejitve gibanja ter odrekanje narodnosti in državljanstva Palestincem sestavni deli sistema, ki po mednarodnem pravu predstavlja apartheid. Ta sistem vzdržujejo kršitve, za katere je Amnesty International ugotovila, da predstavljajo apartheid kot zločin zoper človeštvo, kot je opredeljen v Rimskem statutu in Mednarodni konvenciji o zatiranju in preprečevanju zločina apartheida.
* Kliknite za poročilo Israel’s Apartheid against Palestinians: Cruel System of Domination and Crime against Humanity (v angleščini). Kliknite tukaj za vprašanja in odgovore glede poročila (v angleščini).
Kaj je apartheid?
Apartheid je kršitev mednarodnega javnega prava, huda kršitev mednarodno zaščitenih človekovih pravic in zločin zoper človeštvo po mednarodnem kazenskem pravu.
Izraz »apartheid« je bil izvorno uporabljen za opis političnega sistema v Južni Afriki, ki je izrecno uveljavljal rasno segregacijo, prevlado in zatiranje ene rasne skupine s strani druge. Od takrat ga je mednarodna skupnost začela uporabljati za obsodbo in kriminaliziranje takih sistemov in praks, kjerkoli po svetu se zgodijo.
Za hudodelstvo zoper človečnost po Mednarodni konvenciji o zatiranju in preprečevanju zločina apartheida, Rimskem statutu in mednarodnem občem pravu gre, kadar se kakršnakoli nečlovečno dejanje (torej, huda kršitev človekovih pravic) stori v okoliščinah institucionaliziranega režima sistematičnega zatiranja in nadvlade ene rasne skupine nad drugo rasno skupino z namenom, da se ohrani tak režim.
Apartheid lahko razumemo kot sistem dolgotrajne in krute diskriminatorne obravnave pripadnikov ene rasne skupine s strani druge rasne skupine z namenom, da se ohrani nadzor nad njimi.
Zakaj se Amnesty bori proti apartheidu?
Apartheid nikjer na svetu ni sprejemljiv. Zakaj ga torej svet sprejema, ko gre za apartheid nad Palestinci?
Ko gre za desetletja dolg boj in trpljenje Palestincev, mednarodna skupnost že dolgo postavlja človekove pravice na stranski tir. Palestinci, ki se srečujejo z brutalnostjo izraelskega zatiranja, že več kot dve desetletji pozivajo, da bi se vladanje Izraela razumelo kot apartheid. Sčasoma je v mednarodnem prostoru začelo nastajati širše razumevanje ravnanja Izraela s Palestinci kot apartheida.
Toda vlade, ki imajo odgovornost in moč, da kaj storijo, nočejo sprejeti kakršnekoli vsebinske akcije, da bi Izrael za svoja ravnanja odgovarjal. Namesto tega se skrivajo za komaj živimi mirovnimi procesi – na račun človekovih pravic in odgovornosti. Žal razmere danes zaznamuje manko napredka v smeri pravične rešitve in slabšanje človekovih pravic za Palestince.
Amnesty poziva, naj Izrael ustavi mednarodno krivico in zločin apartheida s tem, da razgradi ukrepe drobljenja, segregacije, diskriminacije in prikrajšanja, ki trenutno veljajo za palestinsko prebivalstvo.
»Ne vem, zakaj ves svet gleda, kar se dogaja in to Izraelu dopušča? Čas je, da svet preneha razvajati Izrael.«
Nabil el-Kurd, eden od prebivalcev, ki so v nevarnosti prisilne izselitve v soseski Sheikh Jarrah v vzhodnem Izraelu
Izraelski sistem zatiranja in nadvlade nad Palestinci
Vse od ustanovitve države Izrael v letu 1948 so zaporedne vlade vzpostavljale in ohranjale sistem zakonov, politik in praks, ki so bile zasnovane z namenom zatiranja in nadvlade nad Palestinci. Ta sistem se na različnih območjih, kjer ima Izrael nadzor nad Palestinci, izvaja na različne načine, a namen je vedno isti: privilegiranje judovskih Izraelcev na račun Palestincev.
Izraelske oblasti pri tem uporabljajo štiri poglavitne strategije:
* Drobljenje na posamezne domene nadzora
V središču sistema je, da se Palestince ohranja med seboj ločene na različnih ozemeljskih, pravnih in administrativnih domenah.
* Razlastitve zemlje in lastnine
Desetletja diskriminatornega zaseganja zemlje in lastnine, rušenja domov in prisilnih izselitev.
* Segregacija in nadzor
Sistem zakonov in politik, s katerimi se Palestince omejuje na enklave, podvržene seriji ukrepov, ki nadzirajo njihova življenja, in segregirane od judovskih Izraelcev.
* Odrekanje ekonomskih in socialnih pravic
Namerno osiromašenje Palestincev, ki so glede na judovske Izraelce zelo prikrajšani.
»Izrael ni država vseh svojih državljanov … [ampak] nacionalna država judovskega ljudstva – zgolj judovskega ljudstva.«
Sporočilo, ki ga je marca 2019 na spletu objavil takratni predsednik vlade Benjamin Netanyahu
Drobljenje na posamezne domene nadzora
Med ustanavljanjem Izraela kot judovske države v letu 1948 je Izrael izgnal sto tisoče Palestincev in uničil stotine palestinskih vasi, kar je predstavljajo etnično čiščenje.
Vse od takrat so zaporedne vlade oblikovale zakone in politike, ki so zagotavljale nadaljnjo fragmentacijo palestinskega prebivalstva. Palestince se drži v enklavah v Izraelu, na Zahodnem bregu in Gazi ter v begunskih skupnostih, kjer so podvrženi različnim pravnim in administrativnim režimom. To je posledično spodkopalo družinske, družbene in politične vezi med palestinskimi skupnostmi ter zatrlo trajen odpor proti sistemu apartheida. Pomagalo je tudi pri ustvarjanju najvišjega možnega nadzora judovskih Izraelcev nad zemljo ter ohranjanju judovske demografske večine.
S tem, da jim Izrael še naprej odreka vrnitev na njihove domove, v kraje in vasi, ostajajo milijoni Palestincev razseljeni kot begunci in še naprej fizično izolirani od tistih, ki živijo v Izraelu in na Zasedenih palestinskih ozemljih.
Razlastitve zemlje in lastnine
Od leta 1948 Izrael izvaja množično in kruto zaseganje zemlje, da bi Palestince razlastil njihove zemlje in domov. Čeprav so Palestinci v Izraelu in na Zasedenih palestinskih ozemljih podvrženi različnim pravnim in administrativnim režimom, je Izrael na vseh območjih uporabljal podobne taktike za prilaščanje zemlje. Na primer, od leta 1948 si je Izrael prilastil zemljo na območjih strateškega pomena, ki vključujejo velik del palestinskega prebivalstva, kot na primer v Galileji in Negev/Naqab, ter uporabil podobne ukrepe na Zasedenih palestinskih ozemljih po izraelski vojaški okupaciji leta 1967. Da bi se čim bolj povečal nadzor judovskih Izraelcev nad zemljo in čim bolj zmanjšalo navzočnost Palestincev, so Palestinci potisnjeni v ločene, gosto poseljene enklave. Izraelske politike pa dopuščajo diskriminatorno razdeljevanje državne zemlje skoraj izključno v korist judovskih Izraelcev, tako v Izraelu kot na Zasedenih palestinskih ozemljih.
Segregacija in nadzor
Zaporedne izraelske vlade so zasledovale strategijo vzpostavljanja nadvlade skozi diskriminatorne zakone in politike, ki Palestince segregirajo v enklave, glede na njihov pravni status in kraj bivanja.
Izrael palestinskim državljanom odreka pravico do enakopravne nacionalnosti in statusa, Palestinci, ki živijo na Zasedenih palestinskih ozemljih, pa se soočajo s hudimi omejitvami svobode gibanja. Izrael tudi na izrazito diskriminatoren način omejuje pravice Palestincev do združevanja družin. Na primer, Izraelci iz Zasedenih palestinskih ozemelj s poroko ne morejo pridobiti dovoljenja za bivanje ali državljanstvo, medtem ko judovski Izraelci lahko.
Izrael tudi zelo omejuje državljanske in politične pravice Palestincev, da bi s tem zatrl nasprotovanje ter ohranil sistem zatiranja in nadvlade. Na primer, milijoni Palestincev na Zahodnem bregu že od leta 1967 ostajajo podvrženi izraelski vojaški vladavini in drakonskim vojaškim ukazom.
Odrekanje ekonomskih in socialnih pravic
Zaradi teh ukrepov so Palestinci_ke v Izraelu in na Zasedenih palestinskih ozemljih marginalizirani_e, osiromašeni_e in ekonomsko deprivilegirani_e.
Sestavni del te neenakosti so desetletja diskriminatornega deljenja virov s strani izraelskih oblasti v korist judovskih izraelskih državljanov in izraelskih naseljencev na Zasedenih palestinskih naseljih. Na primer, milijoni Palestincev v Izraelu in v vzhodnem Jeruzalemu živijo na gosto naseljenih območjih, ki so na splošno nerazvita in kjer manjka ustreznih storitev, kot so pobiranje smeti, elektrika, javni promet ter vodna in sanitarna infrastruktura.
Palestinci na vseh območjih pod nadzorom Izraela imajo manj priložnosti, da zaslužijo za preživetje in se ukvarjajo s poslom, kot judovski Izraelci. Med drugim doživljajo diskriminatorne omejitve pri dostopanju in rabi kmetijske zemlje, plina in nafte ter drugih naravnih virov, kot tudi omejitve pri zagotavljanju zdravstva, izobraževanja in osnovnih storitev.
Poleg tega so izraelske oblasti prisvojile veliko večino palestinskih naravnih virov na Zasedenih palestinskih ozemljih za ekonomsko korist judovskih državljanov v Izraelu in na nezakonitih naselbinah.
Življenje v apartheidu
Odrekanje doma: rušenja in prisilne izselitve
Palestinci so sistematično podvrženi rušenju domov in prisilnim izselitvam ter živijo v nenehnem strahu pred izgubo doma.
Že več kot 73 let Izrael nasilno razseljuje celotne palestinske skupnosti. Stotine tisoče palestinskih domov je bilo porušenih, kar je povzročilo grozljive travme in trpljenje. Več kot šest milijonov Palestincev ostaja beguncev, velika večina jih živi v begunskih taboriščih, tudi zunaj Izraela in Zasedenih palestinskih ozemelj.
Na Zasedenih palestinskih ozemljih je okoli 100.000 Palestincev, v Izraelu pa še dodatnih 68.000, ki so v neposredni nevarnosti, da izgubijo svoje domove, številni že drugič ali tretjič.
Palestinci so ujeti v »kavelj 22«, ko Izrael od njih zahteva, da pridobijo dovoljenje za gradnjo, celo za šotore, a jim redko izda dovoljenje, kar pa ne velja za judovske Izraelce. Številni Palestinci so prisiljeni graditi brez dovoljenja. Izrael potem poruši palestinske domove, ker so zgrajeni »nezakonito«. Izrael uporablja diskriminatorne politike za načrtovanje in coniranje, da bi vzpostavil nevzdržne življenjske razmere, ki bi Palestince prisilile v to, da zapustijo domove, kar bi omogočilo širitev judovskih naselbin.
»To je zelo težko prenašati. Težko je povedati … in čutil sem, da je bilo težje za otroke kot za nas. Oni so bili res zelo veseli našega novega doma. Obdržal bom fotografije tistega dne in jih pokazal otrokom, ko odrastejo, da ne pozabijo, kaj se nam je zgodilo. Povedal jim bom, ‘vidite, kakšne spomine imam za vas’. Moj načrt zanje je bil, da bi imeli topel družinski dom, blizu ljubljenih in družine. Zdaj pa bodo imeli spomin uničenja svojega prvega doma«.
Mohammed Al-Rajabi, prebivalec območja Al-Bustan v Silwanu, katerega dom so izraelske oblasti porušile 23. junija 2020, ker je bil zgrajen »nezakonito«, je Amnesty International tako opisal uničujoče posledice za svojo družino.
Ločevanje palestinskih družin
Izrael uresničuje diskriminatorne zakone in politike, ki rušijo družinsko življenje Palestincev. Od leta 2002 izvaja politiko, po kateri je Palestincem na Zahodnem bregu in v Gazi prepovedovano, da pridobijo status v Izraelu ali vzhodnem Jeruzalemu skozi sklenitev zakonske zveze, s čimer preprečuje združevanje družin. Zaradi te politike so tisoči Palestincev prisiljeni živeti ločeno od svojih ljubljenih; drugi so prisiljeni oditi v tujino ali živijo v nenehnem strahu, da jih aretirajo, izženejo ali deportirajo.
Tarča teh ukrepov, ki so primarno namenjene demografskemu cilju, da se čim bolj zmanjša navzočnost Palestincev v Izraelu in na Zasedenih palestinskih ozemljih, so izključno Palestinci, ne pa tudi judovski Izraelci.
Na udaru
Zadnjih 14 let več kot dva milijona Palestincev v Gazi živi pod nezakonito izraelsko blokado. Blokada in štiri večje vojaške ofenzive so imele katastrofalne posledice za ljudi v Gazi.
Blokada je oblika kolektivnega kaznovanja. Zaradi nje prebivalstvo Gaze – večina so begunci, ki so zbežali leta 1948, in njihovi potomci – živijo v vedno bolj groznih razmerah. Hudo je pomanjkanje stanovanj, pitne vode, elektrike, osnovnih zdravil in zdravstvene oskrbe, hrane, izobraževalne opreme in gradbenega materiala. Leta 2020 je imela Gaza največjo stopnjo brezposelnosti in več kot polovica prebivalstva je živela pod pragom revščine.
Palestinci v Gazi so 30. marca 2018 začeli Velik shod za vračanje, serijo tedenskih demonstracij ob ograji med Gazo in Izraelom. Zahtevali so pravico do tega, da se vrnejo v svoje vasi in kraje, ki so zdaj v Izraelu, pa tudi odpravo izraelske blokade Gaze.
Odziv je bil brutalen: do konca leta 2019 so izraelske sile ubile 214 civilistov, med njimi 46 otrok, več kot 8000 drugih pa ranile s pravim strelivom.156 ranjenim so morali amputirati ude. Več kot 1200 pacientov potrebuje dolgoročno, kompleksno in drago terapijo in rehabilitacijo, desetine tisoče pa psihosocialno podporo – nič od tega v Gazi ni široko dostopno.
Zaradi blokade Palestinci ne morejo dostopati do zdravstvene oskrbe, zlasti zdravstvene obravnave, če je ogroženo življenje ali je potrebno drugo nujno zdravljenje, kar je na voljo le zunaj Gaze. Izraelske oblasti pogosto zavlačujejo s temi dovoljenji ali jih včasih sploh ne dajo.
»Naboj, ki se je zaril v mojo nogo, ni zgolj vstopil in zapustil mojega telesa. Vstopil je in ustavil vse; ustavil moje življenje. Le zato, ker je vojak potegnil za petelina, ne da bi pomislil, kako bo uničil moje življenje. Ali je on ali ona sploh pomislil_a, kaj bo to povzročilo? Naokoli hodim kot mrtev človek, vse v mojem življenju je zamrznilo v trenutku, ko je naboj vstopil v mojo nogo«.
36-letni Adham Al-Hajjar, neodvisni novinar, ki živi v Gazi. Ko je pokrival demonstracije Velikega shoda za vračanje, so ga 6. aprila 2018 ustrelili izraelski ostrostrelci, nameščeni na ograjo, ki ločuje Gazo od Izraela. V Gazi zaradi slabega stanja zdravstvenih storitev ne more dobiti potrebne zdravstvene pomoči.
Kriminalni vzorci
Izrael že desetletja izvaja hudo sistematično kršenje človekovih pravic Palestincev. Kršitve, kot so prisilne preselitve, administrativna pridržanja, mučenje, nezakoniti uboji in hude poškodbe ter odrekanje osnovnih pravic in svoboščin, so dobro dokumentirane tako s strani Amnesty kot drugih. Jasno je, da se izraelski sistem apartheida ohranja skozi zagrešitev teh zlorab – storjenih s skoraj popolno nekaznovanostjo.
Predstavljajo del široko razširjenega in sistematičnega napada na palestinsko prebivalstvo, ki se izvaja v okviru izraelskega institucionaliziranega sistema represije in nadvlade nad Palestinci, in zato predstavljajo apartheid kot zločin zoper človeštvo.
Odprava sistema
V našem svetu apartheid nima mesta. Je zločin zoper človeštvo in se mora končati.
Izraelske oblasti so predolgo uživale nekaznovanost. Zaradi mednarodnega neuspeha, da bi Izrael poklicali na odgovornost, Palestinci_ke še vedno vsak dan trpijo.
Čas je, da povzdignemo glas, izrazimo solidarnosti s Palestinci in povemo Izraelu, da ne bomo tolerirali apartheida.
Desetletja so Palestinci pozivali k odpravi represije, pod katero živijo. Vse prepogosto plačujejo grozljivo ceno za zavzemanje za svoje pravice in že dolgo prosijo ljudi po svetu, da jim pomagajo.
Naj bo to začetek konca izraelskega sistema apartheida nad Palestinci.
Pridružite se nam v boju za pravico, svobodo in enakost za vse. Podpišite peticijo.